Pojdi na vsebino

Čopasti ponirek

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Čopasti ponirek
Oglašanje čopastega ponirka
Znanstvena klasifikacija Uredi to klasifikacijo
Domena: Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Aves (ptiči)
Red: Podicipediformes (ponirki)
Družina: Podicipedidae (ponirki)
Rod: Podiceps
Vrsta:
P. cristatus
Dvočlensko ime
Podiceps cristatus
(Linnaeus, 1758)
Območje razširjenosti P. cristatus
  Gnezdenje
  Celo leto
  Ne-gnezdenje
Sinonimi

Colymbus cristatus Linnaeus, 1758

Čopasti ponirek (znanstveno ime Podiceps cristatus) je vodni ptič iz družine ponirkov (Podicipedidae). V večjem delu Evrope je največji in najprepoznavnejši med ponirki.

Glava mladiča z značilnimi progami

Čopasti ponirek je dolg 46–51 cm in ima premer peruti 59–73 cm.[2][3] Ima zelo prepoznavno podolgovato obliko telesa s trupom nizko nad vodno gladino in dolgim, vitkim vratom, ki ga drži bodisi pokonci, bodisi nekoliko nazaj nad trupom. Odrasli v poletnem perju so nezamenljivi s črnimi čopi peres na glavi in rdečerjavimi ob vratu. Od podobnega rjavovratega ponirka ga najlaže ločimo po beli obrobi oči in prisotnosti čopov. Kljun je koničast in zelo dolg. Samca in samice po telesni obliki in obarvanosti ni mogoče ločiti.

Tudi mladiči imajo značilno obarvanost - po trupu so sivi, na glavi pa je črno bel zebrast vzorec, po katerem jih je enostavno ločiti od vseh drugih vrst ponirkov.

Vedenje

[uredi | uredi kodo]

Čopasti ponirek je vodni ptič. Gnezdo si zgradi blizu obale med rastlinjem. Samica po navadi izleže dve jajci. Mladiči začnejo plavati in se potapljati skoraj takoj po izvalitvi. Eden od staršev jih včasih prenaša na hrbtu.

Dolg in zašiljen kljun izdaja, da so ti ptiči aktivni lovci. Pod vodo lovijo večinoma ribe, pa tudi rake, vodne žuželke in manjše žabe.[4]:82

Znani so predvsem po zapletenem vzorcu dvorjenja, pri katerem razkazujejo čopke na glavi.

Razširjenost in ogroženost

[uredi | uredi kodo]

Živijo v sladkovodnih jezerih po vsej Evropi, Afriki in Aziji do Oceanije. Zaradi velikega območja razširjenosti in populacije, ki jo ocenjujejo na 915.000 do 1.400.000 osebkov, ne velja za ogroženo vrsto in je po kriterijih IUCN uvrščen med najmanj ogrožene vrste.[1] Čopasti ponirki, ki živijo v južnejših predelih območja razširjenosti preživijo celo leto na istem območju, severneje živeči pa se pozimi odselijo v toplejše kraje.

V Sloveniji je čopasti ponirek uvrščen na Rdeči seznam ogroženih ptičev gnezdilcev.[5] V Sloveniji so bili še v 1970. letih čopasti ponirki opaženi samo med preletom, kasneje pa so ob povečanju števila pričeli gnezditi, predvsem v severovzhodnem delu države. Ugotovili so, da prezimijo na slovenskem osebki, ki so sem prileteli iz severnejših krajev,[5] od tu pa se odselijo južneje. Prezimujejo predvsem na Dravi, v večjem številu pa tudi na Obali.

Taksonomija

[uredi | uredi kodo]

Čopasti ponirek je prvi znanstveno opisal švedski naravoslovec Carla Linnaeusa leta 1758 v deseti izdaji njegovega dela Systema Naturae z dvočlenskim imenom Colymbus cristatus.[6]

Danes je ta vrsta tipska vrsta rodu Podiceps, ki ga je leta 1787 uvedel angleški naravoslovec John Latham.[7][8][9]:148 Tipska lokaliteta vrste je Švedska.[9]:151

Znanstveno ime izhaja iz latinščine: ime rodu Podiceps je sestavljeno iz besed podicis – »zadek« in pes – »noga«, kar se nanaša na lego nog ponirkov, ki so pomaknjene proti zadnjemu delu telesa; vrstni pridevek cristatus pomeni »čopast«.[10]

Podvrste

[uredi | uredi kodo]

Trenutno so priznane tri podvrste[8]

PoletjeZimaZnanstveno imeRazširjenostOpombe

Aiguamolls de l'Empordà, Katalonija, Španija

Nagoja, prefektura Aiči, Japonska
P. c. cristatus (Linnaeus, 1758)Evrazija, od Irske in vzhodne Portugalske do Japonske ter na skrajnem severu AfrikeNominalna podvrsta.

Bloubergstrand, Cape Town, Južna Afrika

Paardevlei, Cape Town, Južna Afrika
P. c. infuscatus Salvadori, 1884Vzhodna in južna Afrika, od Etiopije do Južne Afrike; stalno prisotna vrsta [8]Manj izrazita ali odsotna bela lisa pred očesom v primerjavi z nominalno podvrsto.

Penrith, Novi Južni Wales, Avstralija

Colac, Viktoria, Avstralija
P. c. australis Gould, 1844Avstralija, Tasmanija, južni otok Nove Zelandije; stalno prisotna ali nomadska glede na razpoložljivost vodePo perju podobna nominalni podvrsti, vendar nekoliko temnejša. Poznana je kot "avstralski čopasti ponirek"; v maorščini pūteketeke.

Galerija

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 BirdLife International (2019). »Podiceps cristatus«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2019 e.T22696602A154250080. doi:10.2305/IUCN.UK.2019-3.RLTS.T22696602A154250080.en. Pridobljeno 11. novembra 2021.
  2. »Great crested grebe videos, photos and facts – Podiceps cristatus«. ARKive. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. avgusta 2012. Pridobljeno 27. junija 2012.
  3. Burnie, D.; Wilson, D.E., ur. (2005). Animal: The Definitive Visual Guide to the World's Wildlife. DK Adult. ISBN 0-7894-7764-5.
  4. Cramp, Stanley, ur. (1977). »Podiceps cristatus Great Crested Grebe«. Handbook of the Birds of Europe the Middle East and North Africa: The Birds of the Western Palearctic. Zv. I: Ostrich to Ducks. Oxford: Oxford University Press. str. 78–89. ISBN 978-0-19-857358-6.
  5. 1 2 »Čopasti ponirek«. Notranjski park. 28. marec 2025. Pridobljeno 23. oktobra 2025.
  6. Linnaeus, Carl (1758). Systema Naturae per regna tria naturae, secundum classes, ordines, genera, species, cum characteribus, differentiis, synonymis, locis (v latinščini). Zv. 1 (10. izd.). Holmiae (Stockholm): Laurentii Salvii. str. 135.
  7. Latham, John (1787). Supplement to the General Synopsis of Birds. London: Leigh & Sotheby. str. 294.
  8. 1 2 3 Gill, Frank; Donsker, David; Rasmussen, Pamela, ur. (Januar 2021). »Grebes, flamingos«. IOC World Bird List Version 11.1. International Ornithologists' Union. Pridobljeno 12. aprila 2021.
  9. 1 2 Mayr, Ernst; Cottrell, G. William, ur. (1979). Check-list of Birds of the World. Zv. 1 (2. izd.). Cambridge, Massachusetts: Museum of Comparative Zoology.
  10. Jobling, James A. (2010). The Helm Dictionary of Scientific Bird Names. London: Christopher Helm. str. 122, 341. ISBN 978-1-4081-2501-4.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]