Ogrožena vrsta

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ogrožena morska vidra

Ogrožene vrste so tisti primerki flore in favne na Zemlji, ki jim grozi izumrtje zaradi človeškega vpliva ali naravnih dejavnikov. Izraz se največkrat nanaša na biološke vrste, lahko pa tudi na druge taksonomske kategorije, npr. podvrste.

Človek kot dejavnik upadanja biodiverzitete[uredi | uredi kodo]

Vzroki upadanja raznolikosti življenja so v veliki meri posledica rasti populacije - na začetku 20. stoletja je na Zemlji živelo 1,6 milijard ljudi, leta 1800 nekaj manj kot milijarda ljudi, v 200 letih je zraslo na 6 milijard, leta 2005 nas je že 6,5 miljarde. Leta 2010 pa že 7.

Trend upadanja raznolikosti življenja je posledica dejavnosti človeka:

  • Spreminjanje in uničevanje rastišč rastlinskih in bivališč živalskih vrst zaradi gradnje in širjenja mest, cest, letališč, koridorjev za daljnovode; regulacij potokov in rek, gradnje hidrocentral; osuševanje mokrišč; preprečevanje poplavljanja travnikov in gozdov; krčenje grmišč in živih mej; gozdne golosečnje; strojnega izravnavanja gorskih travišč in pašnikov za smučišča itd.
  • Zastrupljanje okolja - z dimnimi plini iz hišnih kurišč in industrijskih obratov, z izpušnimi plini zaradi prometa; zastrupljanje vod z izlivi odplak v naravne vode; z neposredno uporabo biocidov v kmetijstvu, s soljenjem smučišč
  • Vnašanje tujerodnih vrst, ki s plenjenjem ali z ekološko tekmovalnostjo spremenijo naravna populacijska razmerja domorodnih življenjskih združb (npr. vnašanje tujih ribjih vrst zaradi ribolova).
  • Povzročanje hrupa v nenaseljenem prostoru (promet po gozdnih cestah, uporaba gozdnih žag, turizem v gozdovih, množična osvajanja vrhov)
  • Lov, krivolov, nabiranje rastlin in živali zaradi hrane, trofej in zaradi ljubiteljskega in raziskovalnega zbiranja.
  • Preštevilčnost populacij rastlinojedih živali (posebno srnjad in jelenjad), ki ogroža naravno obnavljanje gozdov
  • Priudomačevanje velikih sesalcev zaradi dodatnega krmljenja (sorazmerno velika številčnost medvedov in jelenjadi)
  • Epidemije kužnih bolezni in zajedavcev (gamsja slepota, steklina)
  • Spreminjanje krajinske podobe, ki jo je skozi stoletja ustvarjal človek in pomeni prispevek k biološki raznovrstnosti narave (na krasu izginjajo senožeti, polja obdana s kamnitimi ogradami ter se spreminjajo v gozdove)
  • Izumiranje za pokrajino značilnih starih avtohtonih pasem, ki jih nadomeščajo z gospodarnejšimi novimi pasmami (štajerska kokoš, krškopoljski prašič)

Rdeči seznam[uredi | uredi kodo]

Namen rdečih seznamov je prikazati stanje favne in flore glede na stopnjo njene ogroženosti ter s tem seznaniti javnost. So pomembna osnova za vrednotenje in določanje stopnje ogroženosti ekosistemov. So osnova za pripravo predlogov za zavarovanje ogroženih vrst in predlogov za vključevanje ogroženih vrst v mednarodne konvencije. Prvi osnutek rdečih seznamov je pripravil angleški naravoslovec sir Peter Scott leta 1960. Sledile so mu številne države po vsem svetu. Tudi v Sloveniji imamo rdeči seznam, ki pa seveda ni dokončen, pač pa se z leti spreminja in dopolnjuje glede na nova spoznanja in spremembe ogroženosti.

Leta 2006 se je na seznamu IUCN znašlo kar 40.177 različnih vrst, od tega jih je 16.119 že na robu izumrtja. Trend zmanjševanja biološke raznolikosti pa se še vedno nadaljuje. Med vrstami, ki jim v kratkem grozi izumrtje, so tega leta znašli polarni medved, veliki povodni konj, nekatere vrste gazel ter večina vrst morskih psov in sladkovodnih rib, predvsem na območju Evrope in Afrike. Zaradi globalnega segrevanja so med najbolj ogroženimi polarni medvedi, saj se je zaradi klimatskih sprememb na Antarktiki, kjer večinoma živijo, debelina ledu precej stanjšala. Znanstveniki zato napovedujejo, da se bo v prihodnjih 50 letih število polarnih medvedov zmanjšalo za približno 30 odstotkov, medtem ko bi v 100 letih lahko povsem izumrli.

V Sloveniji so ogrožene živalske in rastlinske vrste so opredeljene tudi v rdečih seznamih, ki so izdani kot predpis Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Po pravilniku so vrste uvrščene v Rdeči seznam po stopnji ogroženosti v osem kategorij. Za izboljšanje stanja ogroženih rastlinskih in živalskih vrst se izvajajo ukrepi varstva ogroženih rastlinskih in živalskih vrst in njihovih habitatov. Ukrepi varstva se prednostno izvajajo glede tistih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, ki so domnevno izumrle, prizadete, ranljive in redke.

Kategorije ogroženosti po IUCN[uredi | uredi kodo]

Ohranitveno stanje po IUCN

tveganje za izumrtje

Izumrtje

Izumrla vrsta (EX)
V naravi izumrla vrsta (EW)

Ogroženost

Skrajno ogrožena vrsta (CR)
Prizadeta vrsta (EN)
Ranljiva vrsta (VU)

Manjše tveganje

Potencialno ogrožena vrsta (NT)
Najmanj ogrožena vrsta (LC)

Opuščene kategorije

Varstveno odvisna vrsta (LR/cd)

Glej tudi

Svetovna zveza za varstvo narave
Rdeči seznam IUCN

Glavni članek: Rdeči seznam IUCN

Najširše sprejet je Rdeči seznam Svetovne zveze za varstvo narave (International Union for the Conservation of Nature and Natural Resources, kratica IUCN). Po različici 3.1 kriterijev iz leta 2001 obstaja 7 kategorij ogroženosti[1]:

  • izumrla vrsta (Ex - Extinct): vrsta je izumrla, če ni nobenega dvoma, da zadnji osebek ne živi več.
  • v divjini izumrla vrsta (Ew - Extinct in the wild): vrsto štejemo v to kategorijo, če so vsi predstavniki poznani samo v kulturah, ujetništvu ali so drugače udomačeni in torej ne živijo več v prvotnem naravnem okolju.
  • skrajno ogrožena vrsta (Cr - Critically Endangered): vrsti v naravnem okolju grozi izumrtje že v neposredni prihodnosti.
  • prizadeta vrsta (EN - Endangered): ogroženost vrste ni skrajna, vendar se populacija zmanjšuje.
  • ranljiva vrsta (VU - Vulnerable): populacija je stabilna, vendar obstajajo dejavniki, ki ogrožajo preživetje, predvsem se to nanaša na uničevanje habitatov.
  • potencialno ogrožena vrsta (NT - Near Threatened): vrsta je malo ogrožena in jo po dodatnem preverjanju stanja verjetno lahko uvrstimo kvečjemu v kategorijo VU.
  • najmanj ogrožena vrsta (LC - Least Concern): vrsta zunaj neposredne nevarnosti.

Seznam ogroženih vrst[uredi | uredi kodo]

Živali in rastline na spodnjem seznamu so primeri ogroženih vrst. Zaradi različnih standardov pri določanju katera vrsta je ogrožena in zaradi velikega števila ogoženih vrst ta seznam ni popoln. Stanje ogroženosti vrste je po Rdečem seznamu IUCN[2] iz leta 2006 in se lahko vsako leto spremeni.

Ogroženi sesalci[uredi | uredi kodo]

Ogrožena Islandska lisica
Gomila lobanj Ameriškega bizona. Leta 1890 je bilo zaradi prevelikega lova le še 750 bizonov.

Ogrožene ptice[uredi | uredi kodo]

Ogroženi plazilci[uredi | uredi kodo]

Ulov orjaških črepah v pristanišču Key West, Florida

Ogrožene dvoživke[uredi | uredi kodo]

Ogrožene ribe[uredi | uredi kodo]

Ogroženi nevretenčarji[uredi | uredi kodo]

Ogrožene rastline[uredi | uredi kodo]

Približno 6 % od 300,000 identificiranih vrst je ogroženih zaradi pretiranega trganja ali uničevanja okolja.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "2001 Categories & Criteria (version 3.1)". IUCN. Pridobljeno dne 2007-10-16. 
  2. ^ "Rdeči seznam IUCN". 2006. 
  • Narava Slovenije, stanje in perspektive, Društvo ekologov Slovenije, 1996
  • Narava, velika ilustrirana enciklopedija, 1982

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]