Varstvena biologija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Varstvena biologija je znanost o biodiverziteti in o njeni trajnostni rabi za potrebe človeštva. Ukvarja se z bogastvom in raznolikostjo življenja v najširšem pomenu. Kako je to bogastvo nastalo, kako je razporejeno po zemljski obli in kateri mehanizmi ga vzdržujejo, odgovarjajo že druge biološke znanosti (ekologija, sistematika in evolucijska biologija).

Cilj varstvene biologije je, da biodiverziteto ohrani in omogoči zagotoviti možnost za nadaljnje evolucijske spremembe.

Nastanek varstvene biologije[uredi | uredi kodo]

Varstvena biologija je nastala kot odziv časa, ko je upadanje biodiverzitete dobilo krizne razsežnosti. Koncept rezervatnega varstva, ki ga izvajamo danes, dolgoročno ne zagotavlja ohranjanje biodiverzitete. Prvi kongres varstvenih biologov je bil leta 1978 v San Diegu (Kalifornija), Društvo za varstveno biologijo pa je bilo ustanovljeno šele leta 1985. Od takrat članstvo združenja izredno hitro narašča. Izdajajo dvomesečnik »Varstvena biologija« (Conservation Biology).

Načela varstvene biologije[uredi | uredi kodo]

Varstvena biologija temelji na nekaterih predpostavkah, ki so jih privrženci te znanstvene discipline sprejeli za svoje. Načela, ki opredeljujejo in usmerjajo delovanje varstvene biologije:

  • Evolucijska sprememba, ki življenje na Zemlji generira, ohranjuje biodiverziteto in ohranja populacije, katerih usoda je nadaljnja evolucija.
  • Dinamična ekologija določa odprte ekosisteme, ki jih opredeljuje stalna dinamika. Varstvena biologija mora predvideti spremembe znotraj meja rezervatov in s kompleksnimi ukrepi mora znati preprečiti izolacijo ekosistema in mu tako omogočiti nadaljnji časovni in prostorski razvoj.
  • Prisotnost človeka v ekosistemih je vedno bila in vedno bo. Varstvena biologija išče take oblike trajnostne rabe dobrin, ki bodo sprejemljive za ljudi. Lokalnemu prebivalstvu, ki se srečuje z omejitvami v rezervatih, morajo biti zagotovljene enake možnosti ekonomskega in kulturnega razvoja kot drugim skupinam. Propadanje biodiverzitete je posledica demografske eksplozije in negospodarne rabe naravnih dobrin.

Etična načela varstvene biologije[uredi | uredi kodo]

  • Raznovrstnost življenja je vrednota – biodiverziteta nam polepša dan in zagotavlja pestrejšo izbiro hrane.
  • Izrebljanje živalske ali rastlinske vrste ni moralno
  • Ekološka kompleksnost je vrednota – živali in rastline so v ekosistemu med seboj povezane in ti odnosi jim zagotavljajo preživetje.
  • Evolucija je vrednota – evolucija je proces, ki omogoča biodiverziteto.
  • Biološka raznovrstnost je vrednota, saj imajo vrste lastno vrednost, ki ni odvisna od njihove ekonomske, religiozne, estetske vrednosti.

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]