Koroška statistična regija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Koroška regija)
Jump to navigation Jump to search
Koroška statistična regija
Prebivalstvena piramida za leto 2019 - Koroška

Koroška statistična regija je ena od dvanajstih statističnih regij Slovenije. Njene meje niso v skladu z mejami nekdanje dežele Koroške. Gospodarsko središče regije so Ravne na Koroškem,[1] status regionalnega središča pa si delita s Slovenj Gradcem, ki je tudi sedež edine mestne občine v tej regiji.

Koroška statistična regija[uredi | uredi kodo]

Statistična regija leži na severu države, ob avstrijski meji; njeno zemljepisno podobo ustvarjajo gozdnati hribi in gore in sicer Pohorje, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe ter tri rečne doline: Dravska, Mežiška in Mislinjska dolina. Prometno je težko dostopna in slabo povezana s središčem države. Težka industrija je v preteklosti močno zaznamovala kakovost okolja, zlasti v Mežiški dolini, ki je gospodarsko najbolj razvita. Regijske institucije so porazdeljene med t. i. somestje Ravne-Slovenj Gradec-Dravograd. Ta tri mesta so tudi gospodarsko središče regije, gospodarsko je pomembna tudi Črna na Koroškem. Največja koncentracija prebivalstva v regiji pa je na območju Raven na Koroškem, ki se že stikajo s sosednjimi Prevaljami. Po podatkih Statističnega urada je gospodarsko pomembno tudi kmetijstvo.

Koroška statistična regija je po površini in po številu prebivalcev naša tretja najmanjša regija. Obsega nekaj več kot 1.000 km2. V 2019 je na tej površini živelo približno 71.000 prebivalcev ali 3 % vseh prebivalcev Slovenije, kar je približno toliko, kot jih je živelo v zasavski ali primorsko-notranjski. Po gostoti naseljenosti (68 prebivalcev na kvadratni kilometer) je bila ena naših redkeje poseljenih regij. Delež tujih državljanov med prebivalci je bil v tej regiji drugi najnižji (4,7 %), nižji je bil le še v pomurski (2,1 %). Delež novorojenih otrok, katerih matere oz. starši, niso bili poročeni, je bil tukaj tudi v 2019 najvišji (70 %). Povprečna starost žensk ob rojstvu prvega otroka je bila v tej regiji najnižja (28,3 leta). Delež prebivalcev (25–64 let) z višje- ali visokošolsko izobrazbo je bil tukaj drugi najnižji (19,4 %). Nižji je bil le še v pomurski regiji (17,5 %). Število študentov na 1.000 prebivalcev (36) je bilo nekoliko nižje od slovenskega povprečja.

Prebivalci te regije so splošno zadovoljstvo z življenjem v 2019 ocenili v povprečju z oceno 7,1 (od 10), ki je bila najnižja povprečna ocena na ravni regij (v povprečju z najvišjo oceno, ta je znašala 7,7, je bilo ocenjeno v gorenjski in goriški). Z enako povprečno oceno (7,1) so splošno zadovoljstvo z življenjem ocenili tudi prebivalci pomurske regije. Delež gospodinjstev, ki so se s svojimi prihodki zelo težko prebila skozi mesec, je bil v tej regiji najvišji. Znašal je 8 %. Delež gospodinjstev, ki bi lahko poravnala nepričakovane izdatke v višini 650 EUR iz lastnih sredstev, pa je bil tukaj najnižji, in sicer je bilo takih gospodinjstev 51 %. Ta regija je v 2019 ustvarila 2,7 % nacionalnega BDP. BDP na prebivalca te regije (znašal je 18.694 EUR) je bil četrti najnižji regionalni BDP. Kar 89 % tukajšnjih gospodinjstev pa je ocenilo, da je njihovo stanovanje v dobrem stanju (to pomeni, da toliko gospodinjstev ni imelo težav niti zaradi puščajoče strehe, vlažnih sten ali vlažnih temeljev niti zaradi trhlih okenskih okvirjev ali trhlih tal). Povprečna starost osebnih avtomobilov, ki so jih vozili tukajšnji prebivalci, je bila na ravni regij ena najnižjih (9,8 leta).[2]

Nastali komunalni odpadki, Statistične regije, 2019 - STAGE

Koroška statistična regija v številkah[uredi | uredi kodo]

Statistični podatki Statistični kazalniki
Površina, km2, 1. 1. 2019
1.041
Gostota naseljenosti, 1. 7. 2019
67,9
Število prebivalcev, 1. 7. 2019
70.683
Povprečna starost prebivalcev, 1. 7. 2019
44,3
Naravni prirast, 2019
- 110
Delež prebivalcev, starih 0-14 let (%), 1. 7. 2019
14,4
Število učencev, 2019/2020
6.104
Delež prebivalcev, starih 65 let ali več (%), 1. 7. 2019
20,7
Število dijakov, 2019/2020
2.494
Naravni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2019
- 1,6
Število študentov, 2019/2020
2.566
Skupni selitveni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2019
3,9
Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču), 2019
28.529
Skupni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2019
2,3
Število zaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2019
22.188
Prebivalci, stari 15-64 let, z osnovnošolsko izobrazbo ali manj (%), 1. 1. 2019
18,3
Število samozaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2019
2.897
Prebivalci, stari 25-64 let, z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo (%), 1. 1. 2019
25,3
Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo (EUR), 2019
1.646,68
Stopnja delovne aktivnosti (%), 2019
62,2
Število podjetij, 2019
5.555
Število izdanih gradbenih dovoljenj (na 1.000 prebivalcev), 2019
2,3
Regionalni bruto domači proizvod (mio. EUR), 2019
1.321
Bruto domači proizvod na prebivalca (EUR, tekoči tečaj), 2019
18.694
Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2016

21.353


Obsojeni polnoletni in mladoletni (na 1.000 prebivalcev), 2019
1,9
Število prihodov turistov, 2019
43.977
Število osebnih avtomobilov (na 100 prebivalcev), 31. 12. 2019
55
Število prenočitev turistov, 2019
125.322
Komunalni odpadki, zbrani z javnim odvozom, kg/preb., 2019
272
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, [1], Podatkovni portal SI STAT Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Slovenske statistične regije in občine v številkah

Občine v statistični regiji[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Bogataj, Janez; Klemenc; Andrej Komat; Anton Kos; Matjaž Krajčič; Darij Ogrin; Darko Plut; Dušan Potočnik; Slavič, Irma (2012). Veliki atlas Slovenije [Kartografsko gradivo]. Ljubljana: Mladinska knjiga Založba d.d. COBISS 262269952. ISBN 978-961-01-2214-2.
  2. "Slovenske statistične regije in občine v številkah, SURS".