Primorsko-notranjska statistična regija

Primorsko-notranjska statistična regija

Prebivalstvena piramida, primorsko-notranjska, 2024

Primorsko-notranjska statistična regija je ena od dvanajstih statističnih regij Slovenije. Do 1. januarja 2015 se je imenovala Notranjsko-kraška regija.

Primorsko-notranjska statistična regija v besedi

Primorsko-notranjska statistična regija je s površino 1.456 km² sedma največja. Sestavlja jo 6 občin. Spada v kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija.

Podzemni kraški svet s svetovno znano Postojnsko jamo ter presihajoče Cerkniško jezero sodita med glavne znamenitosti te regije. Po površini je to ena naših manjših regij.

Obsega 7,2 % površine Slovenije

Primorsko-notranjska statistična regija je letu 2024 prispevala najmanjši delež (2,5 %) k celotnemu prebivalstvu Slovenije. Gostota naseljenosti je bila najmanjša med vsemi, saj je na kvadratnem kilometru živelo v povprečju 37 prebivalcev.

Prebivalstvo

Povprečna starost prebivalcev je znašala 44,8 leta, kar je presegalo državno povprečje (44,3 leta). Delež prebivalcev, mlajših od 15 let, je bil s 14,8 % eden največjih med regijami.

Naravni prirast na 1.000 prebivalcev je znašal –4,7 in je bil drugi najmanjši, selitveni prirast na 1.000 prebivalcev pa je bil z –0,6 najmanjši in negativen le v tej regiji. Delež tujih državljanov med prebivalci je bil tretji največji (11,1 %), za obalno-kraško in osrednjeslovensko regijo. V tujino se je odselilo 13 na 1.000 prebivalcev, več jih je to storilo samo v obalno-kraški (13,7). Regija je izstopala po največjem deležu moških med prebivalci; na 100 moških je bilo 93 žensk oz. moških je bilo 7 % več kot žensk.

Delež prezgodnje umrljivosti, ki izraža delež umrlih, mlajših od 65 let, je bil najmanjši na regijski ravni, 9,7-odstoten. Poleg tega je bila povprečna starost umrlega najvišja (81,3 leta). Regija je imela skupaj z goriško največji delež poročenih prebivalcev (46 %) oz. za 7 odstotnih točk več od podravske, v kateri je bil najmanjši. Ženske so bile ob rojstvu vseh otrok stare povprečno 31,4 leta, kar je bilo nekoliko nad povprečjem (31,1 leta). V regiji je bil med vsemi najmanjši delež rojenih materam, mlajšim od 25 let (9,3 %).

Med prebivalci regije, starimi 25–64 let, jih je imelo končano največ osnovno šolo 13,0 %, višje- ali visokošolsko izobraženih pa je bilo 31,2 %. V vrtce je bilo vključenih 84,0 % otrok v starosti 1–5 let, kar je bilo nad povprečjem (82,9 %).

Razmere na trgu dela

Stopnja delovne aktivnosti je bila najvišja, in sicer 74,6-odstotna. Najvišja med regijami je bila tako pri moških (79,5 %) kot ženskah (68,8 %), prav tako je bila največja razlika med spoloma (za 10,7 odstotne točke). Tudi stopnja brezposelnosti je bila najvišja, in sicer 4,9-odstotna. Med delovno aktivnimi s stalnim prebivališčem v tej regiji jih je 44,6 % odhajalo na delo drugam, največ (62 %) v osrednjeslovensko. Po deležu delovnih migrantov se je uvrstila na drugo mesto, za zasavsko regijo (53,5 %).

Povprečna mesečna neto plača zaposlenega je bila najnižja v Sloveniji. Znašala je 1.344 EUR, kar je bilo 12 % oz. 182 EUR manj od povprečja.

Gospodarstvo

Regija po ustvarjenem bruto domačem proizvodu spada med gospodarsko šibkejše v državi. BDP na prebivalca je bil drugi najmanjši. Znašal je 20.286 EUR in je bil od povprečja manjši za 36 %. K skupni slovenski bruto dodani vrednosti je regija prispevala drugi najmanjši delež, 1,6 %. Neto razpoložljivi dohodek na prebivalca je obsegal 17.202 EUR in je bil za manj kot odstotek večji od povprečja na ravni države.

V regiji je delovalo nekaj več kot 5.000 podjetij, v katerih je bilo skupno nekaj manj kot 17.000 zaposlenih, zaposlovala pa so povprečno po 3,3 osebe.

Kakovost življenja

Prebivalci so splošno zadovoljstvo z življenjem ocenili s 7,7 (na lestvici od 0 do 10), kar je bilo enako slovenskemu povprečju. Enako oceno so podali tudi prebivalci obalno-kraške regije.

V primerjavi z drugimi regijami je bila v primorsko-notranjski druga najnižja stopnja tveganja revščine (10,8 %), nižja je bila le v osrednjeslovenski (8,8 %). Delež gospodinjstev, ki menijo, da je njihovo stanovanje pretemno oz. ne dobi dovolj dnevne svetlobe, je bil tukaj drugi največji, 8-odstoten. Po drugi strani pa smo tu zaznali enega najmanjših deležev prebivalcev, ki so živeli v prenaseljenih stanovanjih (9,5 %).

V tej regiji so imeli na 1.000 prebivalcev 639 osebnih avtomobilov, njihova povprečna starost pa je znašala 12,5 leta, kar sta bili drugi najvišji vrednosti v državi.

Okolje

Povprečno je nastalo 420 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, kar je bila najmanjša količina med regijami, oz. 171 kg manj kot v osrednjeslovenski regiji, kjer jih je nastalo največ. Ločeno so jih zbrali okoli 74 %. Iz javne kanalizacije je bilo izpuščene 98 % prečiščene odpadne vode, kar je bilo enako kot v pomurski in predstavljalo največji delež na ravni regij.

Sestavlja jo 6 občin

Največja je občina Ilirska Bistrica, ki meri 480 km², obsega tretjino območja regije in je po površini druga največja občina v državi. Največ prebivalcev, tretjina ali 17.691, je na sredini leta 2024 živelo v občini Postojna. Najmanj prebivalcev sta imeli občini Bloke (1.570) in Loška dolina (3.493), ki sta se z 21 prebivalci na km² na začetku istega leta uvrstili med najredkeje naseljene v Sloveniji.

Stopnja delovne aktivnosti, statistične regije, 2024 – STAGE

Primorsko-notranjska statistična regija v številkah

Statistični podatki			Statistični kazalniki
Površina, km2, 1. 1. 2024	1.456		Gostota naseljenosti, 1. 1. 2024	37,2
Število prebivalcev, 1. 7. 2024	54.067		Povprečna starost prebivalcev, 1. 7. 2024	44,8
Naravni prirast, 2024	–253		Delež prebivalcev, starih 0–14 let (%), 1. 7. 2024	14,8
Število učencev v osnovnih šolah, 2024/2025	5.066		Delež prebivalcev, starih 65 let ali več (%), 1. 7. 2024	22,8
Število dijakov (po prebivališču), 2024/2025	2.090		Naravni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2024	–4,7
Število študentov (po prebivališču), 2024/2025	1.744		Skupni selitveni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2024	–0,6
Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču), 2024	25.109		Skupni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2024	–5,2
Število zaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2024	14.851		Delež prebivalcev, starih 25 do 64 let, z osnovno šolo ali manj, 1. 1. 2024	13,0
Število samozaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2024	2.397		Delež prebivalcev, starih 25 do 64 let, z višjo ali visoko izobrazbo, 1. 1. 2024	31,2
Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo (EUR), 2024	2.068,62		Stopnja delovne aktivnosti (%), 2024	74,6
Število podjetij, 2024	5.072		Število izdanih gradbenih dovoljenj (na 1.000 prebivalcev), 2024	2,9
Regionalni bruto domači proizvod (mio. EUR), 2024	1.097		Bruto domači proizvod na prebivalca (EUR, tekoči tečaj), 2024	20.286
Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2020	24.491		Obsojeni polnoletni in mladoletni (na 1.000 prebivalcev), 2024	1,6
Število prihodov turistov, 2024	148.110		Število osebnih avtomobilov (na 1.000 prebivalcev), 31. 12. 2024	639
Število prenočitev turistov, 2024	236.896		Komunalni odpadki, zbrani z javnim odvozom (kg/prebivalca), 2024	332
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Podatkovna baza SiStat			Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Slovenske statistične regije in občine v številkah

Občine v statistični regiji

• Občina Bloke
• Občina Cerknica
• Občina Ilirska Bistrica
• Občina Loška Dolina
• Občina Pivka
• Občina Postojna

Zunanje povezave

• Statistični urad Republike Slovenije
• Slovenske regije v številkah, publikacija, SURS
• Slovenske statistične regije in občine v številkah, SURS, interaktivna elektronska publikacija, SURS
• http://gis.stat.si/, STAGE, interaktivna kartografska aplikacija, SURS
• SI-STAT, Podatkovni portal Statističnega urada RS
• Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, regionalni razvoj
• Ministrstvo za javno upravo, lokalna samouprava
• Facebook
• Instagram
• Linkedin
• YouTube