Pojdi na vsebino

Pomurska statistična regija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pomurska statistična regija
Vir: SURS
Prebivalstvena piramida, pomurska, 2022

Pomurska statistična regija je ena od dvanajstih statističnih regij Slovenije.

Pomurska statistična regija

[uredi | uredi kodo]

To je naša najbolj severovzhodna in najbolj ravninska statistična regija. Rodovitna prst, celinsko podnebje in raven svet ustvarjajo ugodne razmere predvsem za kmetijstvo. Največje urbano središče je Murska Sobota.

Obsega 6,6 % površine Slovenije

Pomurska statistična regija je s 1.336 km2 peta najmanjša. V njej je v 2022 živelo 5,4 % prebivalcev Slovenije, kar je približno trikrat manj kot v sosednji podravski. Na kvadratnem kilometru jih je živelo 86, povprečje za Slovenijo so bili 104 prebivalci na km2.

Povprečna starost prebivalcev najvišja, delež prebivalcev z višje- ali visokošolsko izobrazbo najnižji

Leta 2022 je bila povprečna starost prebivalcev v pomurski regiji 46,3 leta, kar je bilo za 2,4 leta več od državnega povprečja in za 4,0 leta več od povprečja v osrednjeslovenski regiji (ki je imela najnižjo povprečno starost). Po tem kazalniku se je pomurska regija uvrstila na prvo mesto.

Izstopala je tudi po najnižjem naravnem prirastu (−5,5 na 1.000 prebivalcev); število živorojenih je bilo med najnižjimi (7,7 na 1.000 prebivalcev), število umrlih pa najvišje (13,2 na 1.000 prebivalcev). Starostna sestava prebivalstva je bila v tej regiji najmanj ugodna, saj je bil delež mladih prebivalcev (0–14 let) najnižji (13,1 %), delež prebivalcev, starih 65 let ali več, pa najvišji (24,6 %). Koeficient starostne odvisnosti starih je bil najvišji in je znašal 39,4, kar pomeni, da je bilo toliko starejših odvisnih od 100 delovno sposobnih prebivalcev.

Med prebivalci te regije je bilo več žensk kot moških; takšni regiji sta bili samo še osrednjeslovenska in obalno-kraška. Delež tujih prebivalcev je bil v tej regiji z 2,8 % najnižji.

Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu je bilo za dečke, rojene leta 2022 v tej regiji, v primerjavi s preostalimi regijami najnižje, za deklice pa peto najnižje. Dečki lahko pričakujejo, da bodo živeli 76,2 leta, deklice pa 83,0 leta. Delež novorojenih otrok, katerih matere oz. starši niso bili poročeni, je bil v tej regiji najvišji (69,1 %) in za 18,5 odstotne točke višji kot v osrednjeslovenski, kjer je bil najnižji. Največji je bil koeficient maskulinitete, ki je znašal 123,4, kar pomeni, da se je toliko dečkov rodilo na 100 deklic.

V vrtce je bilo vključenih 83,3 % otrok, starih 1–5 let, kar je bil drugi največji delež; uvrstili so se takoj za osrednjeslovensko regijo (83,7 %). Izobrazbena sestava tukajšnjega prebivalstva v starosti od 25 do 64 let je imela največji delež prebivalcev z dokončano največ osnovnošolsko izobrazbo (16,5 %) in najnižji delež z višje- ali visokošolsko izobrazbo (24,7 %). Med regijami so imeli tudi najmanjše število študentov; bilo jih je 28 na 1.000 prebivalcev, povprečje za Slovenijo pa je znašalo 38 študentov na 1.000 prebivalcev.  

Razmere na trgu dela

Stopnja delovne aktivnosti je bila v 2022 najnižja med regijami (60,9 %), vrzel med stopnjo delovne aktivnosti za moške in za ženske pa je bila najmanjša (5,5 odstotne točke). Med delovno aktivnimi s stalnim prebivališčem v tej regiji jih je 21,8 % odhajalo na delo drugam, največ (44,9 %) v podravsko regijo, sledila je osrednjeslovenska (43,3 %). Po deležu delovnih migrantov se je pomurska regija uvrstila na sedmo mesto.

Povprečna mesečna neto plača zaposlenih v tej regiji je obsegala 1.214 EUR in je bila tretja najnižja med regijami. Od državnega povprečja je bila nižja za 7,9 % oz. 104 EUR.

Gospodarstvo

Regija je ustvarila 3,7 % bruto dodane vrednosti Slovenije. BDP na prebivalca je tukaj znašal 18.534 EUR oz. 31,5 % manj od slovenskega povprečja. Neto razpoložljivi dohodek na prebivalca je bil najnižji v pomurski regiji; znašal je 13.953 EUR in je bil od državnega povprečja nižji za 8,2 %.

V tej regiji je delovalo nekaj manj kot 8.400 podjetij, v njih pa so delale povprečno po 4,2 osebe.

Kakovost življenja v regiji

Prebivalci pomurske regije so splošno zadovoljstvo z življenjem v 2022 ocenili z najnižjo povprečno oceno (s 7,3 na lestvici od 0 do 10).

Regija je bila na drugem mestu po številu obsojenih oseb (polnoletnih in mladoletnih); teh je bilo 3,2 na 1.000 prebivalcev.

Stopnja tveganja revščine je bila tu druga najvišja med regijami; z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine, je živelo 15,9 % oseb, kar je okoli dvakrat toliko kot v goriški, kjer je bila stopnja najnižja (7,4 %). Druga najvišja je bila tudi stopnja tveganja socialne izključenosti (17,7 %), ki je bila za 8,5 odstotne točke nižja kot v obalno-kraški, kjer je bila najvišja in za 8,0 odstotne točke višja kot v goriški, kjer je bila najnižja. V stanovanjih, ki so bila v slabem stanju (s puščajočo streho, z vlažnimi stenami, temelji ali tlemi, trhlimi okenskimi okvirji ali tlemi), je živelo 23 % gospodinjstev, enako kot v jugovzhodni Sloveniji, kar je bil največji delež med regijami. Po drugi strani pa je imela regija drugo najnižjo stopnjo prenaseljenosti stanovanj; 4,8 % oseb je živelo v stanovanjih s premajhnim številom sob glede na število članov gospodinjstva.

Največji delež prečiščene odpadne vode

V regiji je bila skoraj vsa odpadna voda pred izpustom iz javnega kanalizacijskega sistema prečiščena, in sicer 99,6 % odpadne vode, kar je bil največji delež med regijami. Na prebivalca je bilo tu gospodinjstvom iz javnega vodovoda dobavljene 37,6 m3 vode, kar je bila ena najmanjših količin na prebivalca med regijami.

Sestavlja jo 27 občin

V regiji je bila s 144 km2 (10,8 %) največja občina Moravske Toplice. Največ prebivalcev, 16,3 %, je na sredini leta 2022 živelo v Murski Soboti (18.619); z 289 prebivalci na km2 je bila tudi najgosteje poseljena občina v regiji. Med 30 prebivalstveno najmanjših občin v državi se je uvrstilo kar 12 občin iz te regije. Občina Hodoš je bila s 364 prebivalci najmanjša v regiji ter druga najmanjša v Sloveniji, občina Kobilje pa s 529 prebivalci druga najmanjša v regiji ter četrta najmanjša v državi. [1]

po statističnih regijah je prikazana povprečna starost prebivalcev, izražena v letih. Vir: SURS
Povprečna starost, statistične regije, 2022 - STAGE

Pomurska statistična regija v številkah

[uredi | uredi kodo]
Statistični podatki Statistični kazalniki
Površina, km2, 1. 1. 2022
1.336
Gostota naseljenosti, 1. 7. 2022
85,5
Število prebivalcev, 1. 7. 2022
114.163
Povprečna starost prebivalcev, 1. 7. 2022
46,3
Naravni prirast, 2022
-627
Delež prebivalcev, starih 0-14 let (%), 1. 7. 2022
13,1
Število učencev v osnovnih šolah, 2022/2023
9.158
Delež prebivalcev, starih 65 let ali več (%), 1. 7. 2022
24,6
Število dijakov(po prebivališču), 2022/2023
3.733
Naravni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2022
-5,5
Število študentov (po prebivališču), 2022/2023
3.245
Skupni selitveni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2022
4,5
Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču), 2022
43.338
Skupni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2022
-1,0
Število zaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2022
33.958
Delež prebivalcev, starih 25 do 64 let, z osnovno šolo ali manj, 2022
16,5
Število samozaposlenih oseb (po delovnem mestu)
4.978
Delež prebivalcev, starih 25 do 64 let, z višjo ali visoko izobrazbo, 2022
24,7
Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo (EUR), 2022
1.834,39
Stopnja delovne aktivnosti (%), 2022
60,9
Število podjetij, 2022
8.382
Število izdanih gradbenih dovoljenj (na 1.000 prebivalcev), 2022
5,9
Regionalni bruto domači proizvod (mio. EUR), 2022
2.117
Bruto domači proizvod na prebivalca (EUR, tekoči tečaj), 2022
18.534
Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2020
64.094
Obsojeni polnoletni in mladoletni (na 1.000 prebivalcev), 2022
3,2
Število prihodov turistov, 2022
320.802
Število osebnih avtomobilov (na 1.000 prebivalcev), 31. 12. 2022
583
Število prenočitev turistov, 2022
977.352
Komunalni odpadki, zbrani z javnim odvozom, kg/prebivalca, 2022
347
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Podatkovni portal SI STAT[2] Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Slovenske statistične regije in občine v številkah[1]

Občine v statistični regiji

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 »Slovenske statistične regije in občine v številkah, SURS«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. aprila 2021. Pridobljeno 17. maja 2024.
  2. »Podatkovni portal SI-Stat«.