Pomurska statistična regija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pomurska statistična regija
Vir: SURS
Prebivalstvena piramida za leto 2021 - pomurska

Pomurska statistična regija je ena od dvanajstih statističnih regij Slovenije.

Pomurska statistična regija[uredi | uredi kodo]

To je naša najbolj severovzhodna in najbolj ravninska statistična regija. Rodovitna prst, celinsko podnebje in raven svet ustvarjajo ugodne razmere predvsem za kmetijstvo. Največje urbano središče je Murska Sobota.

Obsega 6,6 % površine Slovenije[uredi | uredi kodo]

Pomurska statistična regija je s 1.336 km2 peta najmanjša. V njej je v 2021 živelo 5,4 % prebivalcev Slovenije. Na km2 jih je živelo 86, s čimer se je uvrstila na 7. mesto med regijami. Povprečje za Slovenijo so bili 104 prebivalci na km2.

Povprečno najstarejša regija z manj ugodno izobrazbeno sestavo[uredi | uredi kodo]

Leta 2021 je bila povprečna starost prebivalcev 46,1 leta, kar je bilo za 2,3 leta več od državnega povprečja in za 3,9 leta več od povprečja v osrednjeslovenski regiji (ki je imela najnižjo povprečno starost). Po tem kazalniku se je pomurska regija uvrstila na prvo mesto.

Izstopala je tudi po najnižjem naravnem prirastu (-5,9 na 1.000 prebivalcev); število živorojenih je bilo najnižje (7,7 na 1.000 prebivalcev), število umrlih pa najvišje (13,6 na 1.000 prebivalcev). Starostna sestava prebivalstva je bila v tej regiji najmanj ugodna, saj je bil delež mladih prebivalcev (0–14 let) najnižji (13,1 %), delež prebivalcev, starih 65 let ali več, pa najvišji (24,0 %). Koeficient starostne odvisnosti starih je bil 38,2, kar pomeni, da je bilo toliko starejših odvisnih od 100 delovno sposobnih prebivalcev. Po tem kazalniku se je regija uvrstila na drugo mesto, pred njo je bila goriška, kjer je ta koeficient znašal 38,2.

Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu je bilo za dečke, rojene leta 2021 v tej regiji, v primerjavi s preostalimi regijami najnižje, za deklice pa drugo najnižje. Dečki lahko pričakujejo, da bodo živeli 75,8 leta, deklice pa 82,0 leta. Število razvez zakonskih zvez na 1.000 prebivalcev je bilo v 2021 drugo najmanjše na ravni regij (1 na 1.000 prebivalcev).

Izobrazbena sestava tukajšnjega prebivalstva je bila manj ugodna. Skoraj tretjina prebivalcev (29,4 %) je imela namreč dokončano največ osnovnošolsko izobrazbo, kar je najvišji odstotek med regijami. Imeli so tudi najnižji delež prebivalcev nad 14 let z višje- ali visokošolsko izobrazbo (18,4 %) ter najmanjše število študentov med regijami (29 na 1.000 prebivalcev).

Najmanjši delež tujih državljanov med prebivalci[uredi | uredi kodo]

Regija je izstopala tudi po najmanjšem deležu tujih državljanov med prebivalci (2,5 %). Delež novorojenih otrok, katerih matere oz. starši ob njihovem rojstvu niso bili poročeni, je bil v tej regiji drugi največji (67,3 %). Višjo vrednost tega podatka je imela le koroška regija. Povprečna starost mater ob rojstvu prvega otroka je bila četrta najnižja (29 let). V vrtce je bilo vključenih 82,7 % otrok, starih 1–5 let, kar je drugi največji delež; uvrstili so se za osrednjeslovensko s 84,5 % vključenih.

Prebivalci pomurske regije so splošno zadovoljstvo z življenjem v 2021 ocenili z najnižjo povprečno oceno (s 7,3 na lestvici do 10).

Nekateri kazalniki kakovosti življenja manj ugodni[uredi | uredi kodo]

Delež gospodinjstev, ki so prejemala materialno ali denarno pomoč dobrodelnih organizacij, je bil drugi najvišji (6 %), višji je bil le v zasavski (8 %). V stanovanjih, ki so bila v slabem stanju (s puščajočo streho, z vlažnimi stenami, temelji ali tlemi, trhlimi okenskimi okvirji ali tlemi), je živelo 24 % gospodinjstev, kar je bil drugi največji delež med regijami. Po drugi strani pa je imela regija drugo najnižjo stopnjo prenaseljenosti stanovanj; 8,1 % oseb je živelo v stanovanjih s premajhnim številom sob glede na število članov gospodinjstva.

Najnižja stopnja delovne aktivnosti[uredi | uredi kodo]

Stopnja delovne aktivnosti je bila v 2021 najnižja med regijami (58,9 %), stopnja brezposelnosti pa druga najvišja (5,5 %), za podravsko (6,2 %). Med delovno aktivnimi s stalnim prebivališčem v tej regiji jih je 20,8 % odhajalo na delo drugam, največ (45,2 %) v podravsko regijo, sledila je osrednjeslovenska (43,3 %). Po deležu delovnih migrantov se je uvrstila na osmo mesto.

Povprečna mesečna neto plača zaposlenih v tej regiji je v 2021 obsegala 1.177 EUR. Od državnega povprečja je bila nižja za 7,4 % oz. 94 EUR. Regija je ustvarila 3,7 % BDP-ja Slovenije. BDP na prebivalca je tukaj znašal 16.920 EUR oz. 31,7 % manj od slovenskega povprečja. V tej regiji je delovalo približno 8.000 podjetij, v njih pa so delale povprečno po 4,3 osebe.

Sestavlja jo 27 občin[uredi | uredi kodo]

Največja je bila s 144 km2 (10,8 %) občina Moravske Toplice. Največ prebivalcev, 16,2 %, je na sredini leta 2021 živelo v Murski Soboti (18.547); z 288 prebivalci na km2 je bila tudi najgosteje poseljena. Med 28 prebivalstveno najmanjših občin v državi se je v drugi polovici 2021 uvrstilo kar 11 občin iz te regije. Občina Hodoš je bila s 361 prebivalci najmanjša v regiji ter druga najmanjša v Sloveniji, občina Kobilje pa s 538 prebivalci druga najmanjša v regiji ter četrta najmanjša v državi. [1]

Indeks staranja je razmerje med prebivalci, starimi 65 ali več let, in prebivalci, mlajšimi od 15 let. Indeks staranja 105 pomeni, da na 100 mladih oseb (mlajših od 15 let) prebiva 105 starejših oseb (starejših od 64 let).Vir: SURS
Indeks staranja, statistične regije, 2021 - STAGE

Pomurska statistična regija v številkah[uredi | uredi kodo]

Statistični podatki Statistični kazalniki
Površina, km2, 1. 1. 2021
1.336
Gostota naseljenosti, 1. 7. 2021
85,8
Število prebivalcev, 1. 7. 2021
114.540
Povprečna starost prebivalcev, 1. 7. 2021
46,1
Naravni prirast, 2021
-678
Delež prebivalcev, starih 0-14 let (%), 1. 7. 2021
13,1
Število učencev v osnovnih šolah, 2021/2022
9.126
Delež prebivalcev, starih 65 let ali več (%), 1. 7. 2021
24,0
Število dijakov(po prebivališču), 2021/2022
3.722
Naravni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2021
-5,9
Število študentov (po prebivališču), 2021/2022
3.306
Skupni selitveni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2021
1,7
Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču), 2021
42.463
Skupni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2021
-4,2
Število zaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2021
33.375
Delež prebivalcev, starih 25 do 64 let, z osnovno šolo ali manj, 2021
17,4
Število samozaposlenih oseb (po delovnem mestu)
5.035
Delež prebivalcev, starih 25 do 64 let, z višjo ali visoko izobrazbo, 2021
24,0
Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo (EUR), 2021
1.797,08
Stopnja delovne aktivnosti (%), 2021
58,9
Število podjetij, 2021
8.058
Število izdanih gradbenih dovoljenj (na 1.000 prebivalcev), 2021
6,9
Regionalni bruto domači proizvod (mio. EUR), 2021
1.939
Bruto domači proizvod na prebivalca (EUR, tekoči tečaj), 2021
16.920
Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2020
64.094
Obsojeni polnoletni in mladoletni (na 1.000 prebivalcev), 2021
2,9
Število prihodov turistov, 2021
248.488
Število osebnih avtomobilov (na 1.000 prebivalcev), 31. 12. 2021
575
Število prenočitev turistov, 2021
795.308
Komunalni odpadki, zbrani z javnim odvozom, kg/prebivalca, 2021
354
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Podatkovni portal SI STAT[2] Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Slovenske statistične regije in občine v številkah[1]

Občine v statistični regiji[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Slovenske statistične regije in občine v številkah, SURS
  2. "Podatkovni portal SI-Stat".