Občina Gornji Petrovci
| ||
| ||
| Površina: | 66,8 km² | |
| Župan: | Franc Šlihthuber | |
| Prebivalcev - moških - žensk |
1995 (2020)[1] 993 1002 | |
| Povprečna starost: | 38,1 let | |
| Stanovanjske površine: - gospodinjstev: - družin: |
36,08 m²/osebo 725 628 | |
| Delovno aktivnih: - brezposelnih: |
1.048 179 | |
| Povprečna plača (avgust 2003): - bruto: - neto: |
148.565 SIT 101.743 SIT | |
| Študentov: | 46,00 | |
| Vir: Statistični urad Republike Slovenije, popis prebivalstva 2002 | ||
Občina Gornji Petrovci je ena od občin v Republiki Sloveniji na goričkem delu Prekmurja.
Grb občine Gornji Petrovci[uredi | uredi kodo]
Grb občine Gornji Petrovci je vodoravno razdeljen, zgoraj na štirinajst (sedem in sedem) plavih hišic z rdečo streho v srebrnem polju. Spodaj pa je v plavem polju srebrna vidra z rdečimi kremplji, ki drži v gobcu zlato ribo.Štirinajst hišic pedstavlja štirinajst naselij v občini. V heraldiki (grboslovju) je vidra vedno predstavljena tako, da drži ribo, ker se na ta način razlikuje od drugih štirinožnih živali - kune, psa, lisice ...
Grb so začeli uporabljati 1. aprila 1998.
Naselja v občini[uredi | uredi kodo]
Poleg občinskega središča Gornji Petrovci občino sestavljajo še naslednja naselja:
Sosednje občine[uredi | uredi kodo]
Kuzma  Slovenija
|
Monošter  Madžarska
|
Monošter Madžarska
|
|
Šalovci Slovenija
| |
| Puconci Slovenija
|
Moravske Toplice Slovenija
|
Šalovci Slovenija
|
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Prvo naselje se omenja leta 1385 kot Oberdorf, ki je bilo v lasti družine Hencherfalua. Leta 1431 se prvič pojavi madžarsko ime Petrocz , leta 1448 Petrolcz , 1467 Petróczi . [2] Potem ko je družina Hencherfalua izumrla v 16. stoletju, je kraj prešel na družino Széchy (slovensko: Seči). Po njihovem izumrtju je vas leta 1685 pripadla grofom Nádasdy-jem. [3] V drugi polovici 16. stoletja so prebivalci prevzeli evangeličansko veroizpoved; katoliška župnija je bila ustanovljena šele leta 1642.
Do 20. stoletja je bila občina razdeljena na dva dela, Gornji Petrovci (Felső-Petrócz) (Oberpetersberg) in Murski Petrovci (Mura Petrócz) (Murpetersberg). V drugi polovici 19. stoletja so grofje Batthyáni z Murskimi Petrovci (Muro Petrócz) pridobili južni del, grofje Nádasdy Z Gornjimi Petrovci (Felső-Petrócz) pa severni del, oba sta ostala posestnika do konca 1. svetovne vojne. Leta 1910 je bila večina prebivalcev Slovencev s precejšnjo madžarsko manjšino. 29. maja 1919 so Gornji Petrovci postali del Murske republike, nato pa so prišli s Trianonsko pogodbo - tako kot skoraj celotno Prekmurje - v Kraljevino Jugoslavijo. Aprila 1941 je Madžarska napovedala vojno Jugoslaviji in zasedla območje Prekmurja. Leta 1945 se je občina vrnila v Jugoslavijo; Leta 1991 je postala del Republike Slovenije. Občina je v sedanji obliki nastala 3. oktobra 1992, ko se je območje odcepilo od Mestne občine Murska Sobota in postalo samostojno.[4]
Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno 8. junija 2020.
- ↑ Dezső Csánky: Magyarország történelmi földrajza a Hunyadiak korában (Madžarska geografija v času Hunjadijev ); Budimpešta, 1890.
- ↑ András Vályi: Magyar Országnak leírása (Opis madžarskih dežel); Budim, 1796.
- ↑ -244- 0701.pdf Statistični urad Republike Slovenije. 2007. Vzpostavitev Lokalne samouprave v Republiki Sloveniji v številkah, št. 6.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
