Občina Gornji Petrovci

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Občina Gornji Petrovci
Grb občine Gornji Petrovci
Obcine Slovenija 2007 Gornji Petrovci.svg
Površina: 66,8 km²
Župan: Franc Šlihthuber
Prebivalcev
 - moških
 - žensk
1995 (2020)[1]
993
1002
Povprečna starost: 38,1 let
Stanovanjske površine:
 - gospodinjstev:
 - družin:
36,08 m²/osebo
725
628
Delovno aktivnih:
 - brezposelnih:
1.048
179
Povprečna plača (avgust 2003):
 - bruto:
 - neto:
 
148.565 SIT
101.743 SIT
Študentov: 46,00
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, popis prebivalstva 2002

Občina Gornji Petrovci je ena od občin v Republiki Sloveniji na goričkem delu Prekmurja.

Grb občine Gornji Petrovci[uredi | uredi kodo]

Grb občine Gornji Petrovci je vodoravno razdeljen, zgoraj na štirinajst (sedem in sedem) plavih hišic z rdečo streho v srebrnem polju. Spodaj pa je v plavem polju srebrna vidra z rdečimi kremplji, ki drži v gobcu zlato ribo.Štirinajst hišic pedstavlja štirinajst naselij v občini. V heraldiki (grboslovju) je vidra vedno predstavljena tako, da drži ribo, ker se na ta način razlikuje od drugih štirinožnih živali - kune, psa, lisice ...

Grb so začeli uporabljati 1. aprila 1998.

Naselja v občini[uredi | uredi kodo]

Občinska naselja

Poleg občinskega središča Gornji Petrovci občino sestavljajo še naslednja naselja:

Sosednje občine[uredi | uredi kodo]

Kuzma Zastava Slovenije Slovenija Monošter Zastava Madžarske Madžarska Monošter Zastava Madžarske Madžarska
Windrose klein.png Šalovci Zastava Slovenije Slovenija
Puconci Zastava Slovenije Slovenija Moravske Toplice Zastava Slovenije Slovenija Šalovci Zastava Slovenije Slovenija


Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Prvo naselje se omenja leta 1385 kot Oberdorf, ki je bilo v lasti družine Hencherfalua. Leta 1431 se prvič pojavi madžarsko ime Petrocz , leta 1448 Petrolcz , 1467 Petróczi . [2] Potem ko je družina Hencherfalua izumrla v 16. stoletju, je kraj prešel na družino Széchy (slovensko: Seči). Po njihovem izumrtju je vas leta 1685 pripadla grofom Nádasdy-jem. [3] V drugi polovici 16. stoletja so prebivalci prevzeli evangeličansko veroizpoved; katoliška župnija je bila ustanovljena šele leta 1642.

Do 20. stoletja je bila občina razdeljena na dva dela, Gornji Petrovci (Felső-Petrócz) (Oberpetersberg) in Murski Petrovci (Mura Petrócz) (Murpetersberg). V drugi polovici 19. stoletja so grofje Batthyáni z Murskimi Petrovci (Muro Petrócz) pridobili južni del, grofje Nádasdy Z Gornjimi Petrovci (Felső-Petrócz) pa severni del, oba sta ostala posestnika do konca 1. svetovne vojne. Leta 1910 je bila večina prebivalcev Slovencev s precejšnjo madžarsko manjšino. 29. maja 1919 so Gornji Petrovci postali del Murske republike, nato pa so prišli s Trianonsko pogodbo - tako kot skoraj celotno Prekmurje - v Kraljevino Jugoslavijo. Aprila 1941 je Madžarska napovedala vojno Jugoslaviji in zasedla območje Prekmurja. Leta 1945 se je občina vrnila v Jugoslavijo; Leta 1991 je postala del Republike Slovenije. Občina je v sedanji obliki nastala 3. oktobra 1992, ko se je območje odcepilo od Mestne občine Murska Sobota in postalo samostojno.[4]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno dne 8. junija 2020.
  2. Dezső Csánky: Magyarország történelmi földrajza a Hunyadiak korában (Madžarska geografija v času Hunjadijev ); Budimpešta, 1890.
  3. András Vályi: Magyar Országnak leírása (Opis madžarskih dežel); Budim, 1796.
  4. -244- 0701.pdf Statistični urad Republike Slovenije. 2007. Vzpostavitev Lokalne samouprave v Republiki Sloveniji v številkah, št. 6.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]