Župnija Črna na Koroškem
| Župnija Črna na Koroškem | |
|---|---|
 | |
  Geografska lega sedeža | |
| Država |  Slovenija |
| Sedež | Center 21 2393 Črna na Koroškem |
| Župnijska cerkev | cerkev sv. Ožbolta, Črna na Koroškem |
| Posvetitev | sveti Ožbolt |
| Veroizpoved | rimskokatoliška |
| Liturgični obred | Rimski obred |
| Zgodovina | |
| Ustanovitev | 1616[1] oz. 1618[2] |
| Prva omemba | 1309 (vikariat) |
| Uprava | |
| Dekanija | Dravograd-Mežiška dolina |
| Naddekanat | Koroški |
| Nadškofija | Maribor |
| Metropolija | Maribor |
| Vodstvo [ uredi ] | |
| Nadškof | Alojzij Cvikl |
| Župnijski upravitelj | Jožef Lipovšek |
| Splet | |
| Profil | facebook.com |
| Vizitka | nadskofija-maribor.si |
Župnija Črna na Koroškem je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Dravograd-Mežiška dolina koroškega naddekanata, ki je del nadškofije Maribor.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Na današnji slovenski strani državne meje se v okviru pražupnije Šmihel nad Pliberkom omenja cerkev sv. Ožbolta v Črni na Koroškem. V zgodovinskih virih se tu v letih 1309, 1317 in 1318 omenja vikariat z »župnikom« (pfarrer, pharrer, kar seveda lahko pomeni le vikarja). Leta 1362 je tamkajšnjega duhovnika (kot tistega v Štebnu/St. Stefan im Jauntal, ki pa ga je kmalu zatem prevzela Dobrla vas), prezentiral župnik v Šmihelu. V Črni je torej bil župnijski vikariat šmihelske župnije, ki je (skupaj z matično župnijo) leta 1461 postal del škofije v Ljubljani.[2] Njen obseg s podružnicami, ki se slej ko prej ujema s tistim v srednjem veku, je razviden iz ljubljanskih škofijskih vizitacij.
Po navedbah zgodovinarja Franza Hohenauerja v Kurze kirchengeschihte naj bi se od Šmihela Črna osamosvojila in postala samostojna župnija leta 1618[2]. Vendar pa se je v urbarju za činž cerkvenih stolov župnije Črna iz leta 1839 našel zapis, da je cerkev sv. Ožbolta v Črni leta 1616 cesar Ferdinand II. povzdignil v samostojno župnijo[1].
Leta 1631, ko se kot njen patrocinij navajata bl. Devica Marija in sv. Ožbalt, je ob župnijski cerkvi še stala kapela sv. Mihaela, torej kostnica, kar potrjuje sorazmerno starost cerkve.[2]
Potem ko je župnija leta 1787 iz Škofije Ljubljana prešla pod Lavantinsko škofijo, je bil njen patron deželni knez, odvetništvo pa je imelo župnijsko gospostvo.[2]
Župnijska cerkev stoji v središču Črne in je posvečena sv. Ožboltu, zavetniku koscev, živine in proti kugi. Je primer enovito zasnovane neoromanske arhitekture, sedanjo podobo pa je dobila leta 1885, ko je bila po požaru obnovljena in posvečena.
Pastoralno območje Župnije Črna
[uredi | uredi kodo]Sakralni objekti
[uredi | uredi kodo]| Slika | Cerkev | Kraj / naselje | |
|---|---|---|---|
| 1. |  |
cerkev sv. Ožbolta župnijska cerkev |
Črna na Koroškem |
| 2. |  |
cerkev sv. Helene podružnica |
Podpeca |
Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 Skitek 2017, str. 18.
- 1 2 3 4 5 Höfler 2016, str. 132.
- ↑ »Premestitve duhovnikov: To so spremembe v mariborski nadškofiji«. 6. avgust 2020.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Höfler, Janez (2016). O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku. Viharnik. COBISS 285707520. ISBN 978-961-7004-00-7.
- Skitek, Vinko (2017). Popis arhivov župnij Dekanije Dravograd-Mežiška dolina. Zgodovinsko društvo za Koroško. COBISS 94492161. ISBN 978-961-288-445-1.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo] | Ta članek o Rimskokatoliški cerkvi je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |