Župnija Loče pri Poljčanah
| Župnija Loče pri Poljčanah | |
|---|---|
 Župnijska cerkev sv. Duha | |
| Država |  Slovenija |
| Sedež | Stari trg 23 2319 Loče |
| Župnijska cerkev | cerkev sv. Duha, Loče |
| Posvetitev | Sveti Duh |
| Veroizpoved | rimskokatoliška |
| Liturgični obred | Rimski obred |
| Zgodovina | |
| Ustanovitev | 1734 |
| Uprava | |
| Dekanija | Slovenske Konjice |
| Naddekanat | Bistriško-Konjiški |
| Nadškofija | Nadškofija Maribor |
| Vodstvo | |
| Nadškof | Alojzij Cvikl |
| Župnik | Jože Brezovnik |
| Drugo | |
| Romarsko središče | cerkev Škapulirske Matere Božje, Zbelovska Gora cerkev Marijinega varstva, Prihova |
| Sosednje župnije | Župnija Žiče, Župnija Špitalič, Župnija Sv. Jernej pri Ločah, Župnija Poljčane, Župnija Ponikva, Župnija Sladka Gora |
| Splet | |
| Uradna stran | zupnija-loce.eu |
| Vizitka | nadskofija-maribor.si |
Župnija Loče pri Poljčanah, v dejanski uporabi »Župnija Loče«, je rimskokatoliška teritorialna župnija Dekanije Slovenske Konjice v okviru Bistriško-Konjiškega naddekanata, ki je del Nadškofije Maribor.
Lega in meje župnije
[uredi | uredi kodo]Na vzhodu župnija meji na poljčansko župnijo, na severu na župnijo Sveti Jernej, na zahodu se dotika Žič in Špitaliča, proti jugu pa meji na Ponikvo in Sladko Goro. Župnija Loče je, razen ob reki Dravinji ter ob pritokih, zelo hribovita. Najvišja vzpetina v župniji je Zlodržek s 652 nadmorske višine.
Sakralni objekti
[uredi | uredi kodo]Župnijska cerkev, posvečena Svetemu Duhu, ki se nahaja v središču naselja, se prvič omenja leta 1434. Celotno vaško naselje in deloma tudi cerkev je leta 1776 uničil požar, zato je sedanja cerkvena notranjščina in oprema v baročnem slogu. Nedaleč od cerkve je urejeno tudi manjše pokopališče.
Kratek zgodovinski pregled
[uredi | uredi kodo]Območje sedanje Župnije Loče je bilo pred letom 1734 del prednice sedanje Nadžupnije Slovenske Konjice, tudi velike župnije (Grosspfarrei), ene od najstarejših pražupnij na Štajerskem, ustanovljene že pred letom 1146, ko se prvič omenja v pisnih virih. Kasneje se je v Ločah ustanovil vikariat, t.j. cerkvena enota z lastnim duhovnikom, vendar brez polne samostojnosti, vikar pa je prihajal iz Slovenskih Konjic, z izjemo morda obdobja 1704-1734, ko je bila tedanja konjiška župnija pod upravo Žičke kartuzije. Konjiški župnik je namreč s svojimi podrejenimi vikarji in kaplani upravljal številne podružnice v Dravinjski dolini. Leta 1734 je bil vikariat Loče povzdignjen v samostojno župnijo, kar je pomenilo večjo pastoralno avtonomijo in lastno cerkveno upravo. Ta sprememba je bila del procesa reorganizacije cerkvene strukture, ki je sledil potrebam po lokalni duhovni oskrbi. O zgodovinski in umetniški povezanosti Župnije Loče z Nadžupnijo Slovenske Konjice pričajo pomembni zgodovinski viri, katerih avtorji so bili Avguštin Stegenšek, Matej Slekovec ter Anton Ožinger, pa tudi dela Franca Zamlika in Mihaela Pogačnika iz Slovenskih Konjic ter Jožefa Holzingerja iz Maribora, ki so ohranjena v župnijski cerkvi.
Druge zgodovinske osebnosti
[uredi | uredi kodo]- Breda Šček (roj. Friderika Šček), poročena Orel, ena najpomembnejših slovenskih skladateljic cerkvene glasbe, je v Ločah delovala med letoma 1934 in 1940, ko je učila na osnovni šoli in vodila pevske zbore.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]
Viri
[uredi | uredi kodo]- Stegenšek Avguštin, Konjiška dekanija, Maribor, 1909. (COBISS)
- Slekovec Matej, Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške, Maribor, 1898.(COBISS)
- Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško ob 850-letnici pražupnije (1146–1996), Slovenske Konjice: Nadžupnijski urad, 1996. (COBISS)
 | Ta članek o Rimskokatoliški cerkvi je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |