Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice
Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice | |
---|---|
Nadžupnijska cerkev sv. Jurija | |
![]() Nadžupnijska cerkev sv. Jurija | |
46°20′13″N 15°25′16″E / 46.33694°N 15.42111°EKoordinati: 46°20′13″N 15°25′16″E / 46.33694°N 15.42111°E | |
Kraj | Slovenske Konjice |
Država | ![]() |
Verska skupnost | Rimskokatoliška |
Patrocinij | sveti Jurij |
Stranski oltarji | Roženvenjski oltar, Sveti Frančišek Ksaverij, Sveti Nikolaj, Sveti Križ |
Zgodovina | |
Status | župnijska cerkev |
Arhitektura | |
Funkcionalno stanje | aktivna |
Slog | gotika |
Lastnosti | |
Dolžina | 36,50 |
Širina | 25,00 |
Širina ladje | 7,95 |
Višina | 10,80 |
Višina zvonika | 62 m |
Materiali | kamen, opeka, pohorski skrilavec (strešna kritina) |
Zvonovi | "dis", "fis", "gis" |
Teža zvonov | 800 kg, 600 kg |
Uprava | |
Župnija | Slovenske Konjice |
Dekanija | Slovenske Konjice |
Nadškofija | Maribor |
Metropolija | Maribor |
Slovenske Konjice - Cerkev sv. Jurija | |
Lega | Občina Slovenske Konjice |
RKD št. | 3379 (opis enote)[1] |
Razglasitev NSLP | 18. julij 1998 |
Cerkev sv. Jurija se nahaja v zgodovinskem centru mesta Slovenske Konjice, na jugozahodnem delu Starega trga, ter je župnijska cerkev nadžupnije Slovenske Konjice.
Opis[uredi | uredi kodo]
Poznogotsko stavbo sestavljajo: pravokotna cerkvena ladja predromanskih proporcev, zgrajena verjetno koncem 13. stoletja, v drugi polovici 14. stoletja prizidana križnorebrasto obokana stranska ladja, tristrano sklenjen križnorebrasti in z zunanjimi oporniki obdan prezbiterij s konca 14. stoletja, na zahodni strani zvonik, ter na južni strani baročna Roženvenska kapela.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Prvo konjiško cerkev so postavili najbrž zelo zgodaj, saj je bil tu sedež pražupnije, ki je v srednjem veku sodila pod oblast oglejskega patriarha. [2] Cerkev sama bi bila lahko grajena že v času Heme Krške (Breško-Selške), kot lastniška, pobudo za njeno izgradnjo in za ustanovitev župnije pa gre pripisati konjiškim plemičem. [3] Bila je patriarhatska, vendar preko odvetništva povezana s konjiškim gradom in gospostvom, o čemer priča tudi neposredna bližina cerkve in gradu.[4].
Že v letih 1085−1096 se je iz očitno preobsežno zasnovane hočke pražupnije izdvojila najprej konjiška pražupnija, vsaj leta 1146 pa še slivniška pražupnija.
Pražupnija Konjice se prvič pisno omenja leta 1146, v ohranjeni listini patriarha Pelegrina I. (1130-1161) iz Ogleja [5] [6], še starejša prvotna cerkev na mestu sedanje pa se ni ohranila.
Najstarejši del sedanje gotske cerkve je glavna ladja, pozidana verjetno koncem 12. ali v začetku 13. stoletja. Pred letom 1369 je bila h glavni ladji na severni strani prizidana grobna kapela konjiških plemičev, ki je bila posvečena sv. Jakobu. [7] [8] Pred letom 1464 so jo spremenili v stransko ladjo, krito s štiripolnim križnorebrastim obokom, [7] s tem, da so jo podaljšali in jo s štirimi loki povezali z glavno.
Prezidave in prenove[uredi | uredi kodo]
Prvotni ravni leseni strop v glavni ladji so v času delovanja tukajšnjega nadžupnika Valentina Fabrija (1487 - 1497) in hkrati prošta v Dobrli vasi na Koroškem [9] , savinjskega in podjunskega arhidiakona, nadomestili z mrežastim tripolnim obokom polkrožnih lokov in šesterokotnikov, slonečih na predrtih notranjih opečnih opornikih, ki delno prosto segajo v prostor.[10] O tem priča tudi ohranjeni sklepnik na stropu v glavni ladji, z grbom nadžupnika Fabrija, z nakovalom in kladivom.[11]. Konjiški križno rebrasti obok s figuralnimi konzolami in sklepniki (1400-1506), poslikan s poznogotskim vitičjem in akantom v toplih in barvitih tonih, je slogovno tako podoben dobrloveškemu, da je skupna pobuda zanju nedvoumna in bi ju lahko pripisali kar isti koroški stavbarski delavnici. [9]
Notranjost cerkve[uredi | uredi kodo]
Značilni za konjiško cerkev so zlasti mogočni notranji oporniki ob stenah cerkvene ladje, ki zmanjšujejo razpon oboka in ki so tako globoki, da so lahko predrti s prehodi. Posebno zanimivo pa so speljane stopnice na sočasno zgrajeni cerkveni kor, nameščene v nekakšno ohišje, na katerega se opira eden od nosilcev ladijskega oboka. [9]
Glavni in daritveni oltar[uredi | uredi kodo]
Delno je ohranjen neogotski veliki oltar s kipom svetega Jurija iz leta 1869, zgrajen pod vodstvom v Konjicah živečega furlanskega mojstra Tomaža Fantonija. Ob stenah prezbiterija so razpostavljene nadnaravno velike plastike s prejšnjega baročnega oltarja, ki prikazujejo apostola svetega Petra in svetega Pavla, svetega Hieronima ter svetega Janeza Krstnika, delo Mersijeve kiparske delavnice, [12] znane po svojem delovanju v Rogatcu in pozneje v Slovenj Gradcu.
Galerija[uredi | uredi kodo]
Cerkvena ladja in prezbiterij
Nagrobni epitaf škofa Boštjana Glavinić de Glamoć
Stranski oltar[uredi | uredi kodo]
V stranski ladji t. i. »stari cerkvi« stoji marmornat oltar svetega Križa iz leta 1713, s sočasnimi kamnitimi plastikami [7] , delo ljubljanske Mislejeve delavnice.
Baročna roženvenska kapela[uredi | uredi kodo]
Veliki Rožnovenski oltar ima v središčnem delu plastično skupino kronane Marije device z detetom v naročju in sv. Jožefom ter sv. Joahimom, na okvirju pa je naslikanih petnajst roženvenskih skrivnosti. Ob stebrih z ogredjem sta sohi sv. Dominika in sv. Katarine Sienske, na atiki pa je v oblakih upodobljen Bog Oče, z dvema molečima angeloma. Ves oltar je delo Tomaža Fantonija iz leta 1887, le kipi izvirajo z nekega starejšega oltarja. Oljne slike na oltarjih svetega Frančiška Ksaverija in svetega Miklavža v baročni roženovenski kapeli so delo Janeza Andreja Straussa (1721-1783) iz Slovenj Gradca. [13] V kapeli s svetlobnico na vrhu so ohranjene freske Jožefa A. Lerchingerja z marijansko motiviko in personifikacijo štirih letnih časov iz leta 1749. Ključ do razlage fresk nam daje še danes ohranjeni kronogram.[14] Na zunanji steni kapele se nahaja sončna ura. [15]
Druge fresko poslikave[uredi | uredi kodo]
Obočna poslikava prezbiterija kaže na dela iz kroga Friderika Beljaškega iz prve polovice 15. stoletja. Eno osrednjih polj zavzema bog Oče, vladar sveta, z dvema muzicirajočima angeloma na vsaki strani, v sosednjih poljih ob njem so razporejeni štirje evangelisti s svojimi simboli, drugod je naslikan akant, ki je s pisano barvno paleto prekril obok. [7] V cerkveni ladji in prezbiteriju so bile med zadnjo prenovo odstranjene freske t. i. furlanskih slikarjev iz Humina Jakoba Brolla in Tomaža Fantonija, naslikane preko mnogo starejših poslikav.
Cerkvene orgle[uredi | uredi kodo]
Leta 1911 so v popisu navedli: »Arhidiakonatska cerkev sv. Jurija v Konjicah: Orgle imajo 9 spremenov, manual čez 4 oktave in pedal čez 1 oktavo. Orgle so boljše kot v nekaterih drugih cerkvah.« Čigave so bile, ni znano. Ker so bile kasneje v zelo slabem stanju, so leta 1959 kupili nove.
Sedanje cerkvene orgle so delo orglarske delavnice Franca Jenka iz Šentvida nad Ljubljano, opus 89, iz leta 1959. [16] Gre za pnevmatične orgle z dvaindvajsetimi registri in dvema manualoma. 16. avgusta 1959 jih je blagoslovil ljubljanski stolni prošt dr. Franc Kimovec. Prva večja prenova orgel je bila opravljena leta 2013.
Dispozicija (izbor registrov)[uredi | uredi kodo]
|
|
|
Nastavitve (okrajšave)
D: SpI SbII-I II-I SpII-I SpII I-P II-P SpI-P P.MF.F.T
1PK.PA.PM.CR.TR [17]
Ostala notranja oprema[uredi | uredi kodo]
Ohranjen je poznogotski kropilnik ob stranskih vzhodnih vratih, s podobo morske deklice in letnico 1657. [7] V stenah je vzidanih več nagrobnikov, med drugimi heraldični epitaf Ortolfa Konjiškega (†1370) in figuralni epitaf domačega župnika, savinjskega in podjunskega arhidiakona Valentina Fabrija (†1509) [7] ki pa ni bil pokopan v tej cerkvi. Na tem nagrobniku je prikazan Fabri v slovesni obleki, s proštovim pokrivalom in z opatsko palico s fanonom v roki. Levo zgoraj je grb njegove proštije v Dobrli vasi, desno grb oglejskega patriarhata, pod katerega je spadal tedanji savinjski arhidiakonat, spodaj levo grb takratnega lastnika konjiškega gradu in na desni fabrijev osebni grb z nakovalom in kladivom. [18]
V Rožnovenski kapeli se nahaja tudi nagrobni epitaf škofa Boštjana Glavinića de Glamoć (*1630, †1697) z latinskim napisom.[19]
Zvonik in zvonovi[uredi | uredi kodo]
Zvonik s korenasto streho, na zahodni strani cerkve, izvira s konca 13. stoletja, v 18. stoletju je bil nadzidan. S svojo mogočno arhitekturo se uvršča med najstarejše in največje (višina 62 m) na slovenskem Štajerskem.[20] Sedanjo osnovno arhitektonsko podobo je dobil leta 1711, še pred sto leti pa naj bi imel še baročno zaokroženo streho. [21] Iz zapisov izdelanih večjih zvonil v livarni Samassa v Ljubljani je razvidno, da je bil za konjiško cerkev leta 1869 izdelan zvon teže 2848 kg. Iz zvonika nadžupnijske cerkve sv. Jurija (Slovenske Konjice) leta 1916 [22] niso odpeljali tri zvonove, [23] ampak dejansko pet zvonov [24] , ostal je le najstarejši, vlit v celjski livarni Konrada Schneiderja [25] iz leta 1715 [7] [24], (v drugih virih napačno leta 1716).
Nove tri zvonove, največjega s težo 2618 kg (po nekaterih podatkih 2800kg[26]) in drugega s težo 780 kg je leta 1922 vlila livarna Bühl [27] v Mariboru. [28] Naslednje leto je tovarnar Laurich sam kupil mali zvon za cinklet.
Tudi leta 1943 [29] so bili odpeljani v razrez štirje zvonovi iz cerkve sv. Jurija, spet je ostal v zvoniku le najstarejši. Leta 1956 je župnija dobila železni zvon iz porušene cerkve v Planini pri Semiču.
V letu 1984 je livarna Grassmayr v Innsbrucku vlila dva nova zvonova za župnijsko cerkev, 800 kg težek zvon je uglašen na ton "fis", drugi pa tehta 600 kg in ima glas "gis" . Železni zvon je bil premeščen v zvonik podružnične cerkve sv. Ane.
Konjiški Schneiderjev zvon[uredi | uredi kodo]
Od nekdanjih zvonov iz livarske delavnice celjskega zvonarja Konrada Schneiderja [30] (poleg tistih, navedenih v Slovenskem biografskem leksikonu pri opusu rodbine Schneider) [31] izpričani so bili v Zrečah, v Šmartnem na Pohorju, na Brinjevi gori, pri sv. Lenartu (župnija Makole), v grajski kapeli dvorca Štatenberg in drugod [32], je do sedaj dejansko verodostojno obstoječ in dokumentiran poleg ptujskega tudi konjiški zvon iz leta 1715, ko je bila tedanja župnija še pod upravo Žičke kartuzije:
v premeru ima 142 cm, od klobuka do krila 104 cm, debelina obroča 11 cm. Leta 1906 je bil enkrat obrnjen. Podobe: 1. sv. Jurij na konju, 2. sv. Ana z Marijo, 3. Kristus na križu z Marijo in Janezom in 4. Kristus kleče moli. Poje v tonu "es/1" in je velikoseptimnega tipa.
Napisa na gornjem vratu:
- AVE MARIA GRATIA PLENA DOMINVS TECVM BENEDICTA TV IN MVLIERIBVS
- REFVSTA EST RECTORE ECCLESIAE RDISSIMO DNO DNO CASPARO PRAELATO SEITZELENS/
- pod podobo 3. je napis: ECCE CRVCEM DEI FVGITE PARTES ADVERSAE
- pod tem napisom pa: CONRATVS SCHNEIDER ME FEZIT ZILIAE † ANNO 1715
- pod podobo 1. je napis: SANCTE GIORGI ORA PRO NOBIS
V čadramski župnijski kroniki [24] se je ohranil latinski prepis iz leta 1906 še obstoječe [24] vendar danes izgubljene (najverjetneje uničene) konjiške župnijske kronike, o posvetitvi najstarejšega schneiderjevega zvona, katerega prevod se pomensko glasi:
»Dne 19. aprila leta 1716 [33] (zvon je bil ulit leta 1715) je bil veliki zvon nadžupnijske bazilike svetega Jurija mučenca posvečen po prevzvišenem in prečastitem gospodu Juriju Frančišku Ksaveriju de Marotti-ju, [33] pičenskemu škofu in novomeškemu proštu. Zvon je bil posvečen sv. Juriju mučencu in v čast sv. Frančiška Ksaverija v častitem in slavnem žičkem samostanu. Vse v večjo Božjo čast. Bartolomej Jankovič, ta čas konjiški vikar, je tako to zabeležil.« [34]
Galerija[uredi | uredi kodo]
Poznogotski kropilnik
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 3379". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ Stopar Ivan. Grad Slovenske Konjice. Občina Slovenske Konjice. str. 26.
- ↑ Höfler Janez, O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem (COBISS)
- ↑ Höfler Janez, O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem (COBISS)
- ↑ Baraga Jože, Motaln Valerija, Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Kronologija Konjic, stran 7
- ↑ Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško 850 let (1146-1996) Zbornik ob 850-letnici Slovenskih Konjic, Ožinger Anton: Zgodovinski oris konjiške prafare od ustanovitve do konca prve svetovne vojne, stran 34
- ↑ 7,0 7,1 7,2 7,3 7,4 7,5 7,6 Stopar Ivan. Grad Slovenske Konjice. Občina Slovenske Konjice. str. 27.
- ↑ Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 17
- ↑ 9,0 9,1 9,2 Zadnikar Marijan (1975). Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2. Mohorjeva družba Celje. str. 134. COBISS 7990017.
- ↑ Stopar Ivan. Grad Slovenske Konjice. Občina Slovenske Konjice. str. 37.
- ↑ Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 16
- ↑ "MERSI, Štefan, Anton in Janez Jurij". Pridobljeno dne 20. 5. 2016.
- ↑ "Strauss Janez Andrej". Pridobljeno dne 20. 5. 2016.
- ↑ Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 17
- ↑ Šmid Jožica, Svetloba sonca in njegove sence, Sončne ure po Sloveniji, stran 119
- ↑ Škulj Edo, Dobravec Jurij (2018). Orgle Slovenije. Ars Organi Sloveiae. str. 477. COBISS 295329792. ISBN 978-961-288-543-4.
- ↑ Škulj Edo, Dobravec Jurij (2018). Orgle Slovenije. Ars Organi Sloveiae. str. 48. COBISS 295329792. ISBN 978-961-288-543-4.
- ↑ Zadnikar Marijan (1975). Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2. Mohorjeva družba Celje. str. 137. COBISS 7990017.
- ↑ Stegenšek Avguštin, Konjiška dekanija, Maribor, 1909.
- ↑ Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju, stran 17
- ↑ Zadnikar Marijan (1975). Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2. Mohorjeva družba Celje. str. 133. COBISS 7990017.
- ↑ Acta Ecclesiastica Sloveniae 15, Matjaž Ambrožič, Zvonarstvo na Slovenskem, Ljubljana 1993: IV. Odvzem zvonov v vojne namene, str. 147
- ↑ Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško ob 850-letnici pražupnije: Ivan Pajk, Konjiška nadžupnija
- ↑ 24,0 24,1 24,2 24,3 Kovačič Fran (1906). Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji. Bogoslovno učilišče Maribor. str. 41. COBISS 37305089.
- ↑ [1] Slovenski biografski leksikon
- ↑ http://galerija.industrijskapespot.si/index.php/Livarna-Maribor-961745932/Livarna-Maribor---fotogalerija/Livarna-Maribor/IMG_8515-Copy-2-Copy
- ↑ Acta Ecclesiastica Sloveniae 15, Matjaž Ambrožič, Zvonarstvo na Slovenskem, Ljubljana 1993: 5. Mariborski zvonarji, str. 135
- ↑ Ivan Pajk, Konjiška nadžupnija po letu 1918, Zvonovi, Konjiško 1146-1996, 850 let pražupnije, str. 64
- ↑ Acta Ecclesiastica Sloveniae 15, Matjaž Ambrožič, Zvonarstvo na Slovenskem, Ljubljana 1993: IV. Odvzem zvonov v vojne namene, str. 151
- ↑ Acta Ecclesiastica Sloveniae 15, Matjaž Ambrožič, Zvonarstvo na Slovenskem, Ljubljana 1993
- ↑ [2] Slovenski biografski leksikon
- ↑ Kovačič Fran (1906). Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji. Bogoslovno učilišče Maribor. COBISS 37305089.
- ↑ 33,0 33,1 Novak Milena (2013). Skrivnosti Žičke kartuzije. Milena Novak. str. 17. COBISS 265529088. ISBN 978-961-276-655-9.
- ↑ Kovačič Fran (1906). Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji. Bogoslovno učilišče Maribor. str. 42. COBISS 37305089.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško ob 850-letnici pražupnije, Slovenske Konjice, Nadžupnijski urad 1996. (COBISS)
- Zadnikar Marijan, Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti 2, Celje, Mohorjeva družba 1975. (COBISS)
- Höfler Janez, O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem, Ljubljana, Viharnik, 2013. (COBISS)
- Stegenšek, Avguštin Konjiška dekanija, Maribor, 1909. (COBISS)
- Šmid Jožica, Svetloba sonca in njegove sence, Sončne ure po Sloveniji, Radovljica, 2014.(COBISS) ISBN 978-961-276-782-2
- Acta Ecclesiastica Sloveniae 15, Matjaž Ambrožič: Zvonarstvo na Slovenskem, Ljubljana 1993 ISSN 0351-2789
- Kovačič Fran, Cerkveni zvonovi v Lavantinski škofiji, Bogoslovno učilišče, Maribor 1906. (COBISS)
- Boldin Aleksandra, Konjice: 870 let prve pisne omembe, Slovenske Konjice, 2016, Občina Slovenske Konjice (COBISS)
- Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 (COBISS)
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Valentin Fabri pridobljeno 27.01.2018
- Župnijska cerkev v Konjicah in gradbena dejavnost Valentina Fabrija pridobljeno 15.1.2021
![]() |
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice |