Cerkev Matere Božje, Brinjeva gora

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Cerkev Matere Božje
Portret
Cerkev Matere Božje is located in Slovenija
Cerkev Matere Božje
Cerkev Matere Božje
46°22′37″N 15°24′22″E / 46.37694°N 15.40611°E / 46.37694; 15.40611Koordinati: 46°22′37″N 15°24′22″E / 46.37694°N 15.40611°E / 46.37694; 15.40611
KrajZreče
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Verska skupnostRimskokatoliška
PatrocinijMarija
Zgodovina
Statuspodružnična cerkev
Bivši škofjeMihael Napotnik
Arhitektura
Funkcionalno stanjeaktivna
Vrsta arhitekturebarok
Začetek gradnje1769
Lastnosti
Materialiopeka, kamen, pohorski skrilavec (strešna kritina)
Uprava
ŽupnijaŽupnija Zreče
DekanijaSlovenske Konjice
NadškofijaMaribor
MetropolijaMaribor
Cerkev Matere božje na Brinjevi gori
LegaObčina Zreče
RKD št.3535 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP22. februar 2013

Cerkev Matere Božje na Brinjevi gori je podružnična cerkev župnije Zreče.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Brinjeva gora podobica.jpg

Cerkev so začeli graditi leta 1769, ko so zgradili prezbiterij, leta 1830 pa še ladjo.

Notranjost cerkve[uredi | uredi kodo]

Za glavnim oltarjem je v prezbiteriju še ohranjena freska iz časa gradnje. Gre za delo slikarja Antona Lerchingerja. Glavni oltar iz leta 1872 je delo celjana Ignacija Oblaka. Gre za baročno oltarno kompozicijo, ki jo sestavljajo sv. Jožef, sv. Joahim, sv. Zaharija in sv. Ana (ti svetniki so tudi v cerkvi za oltarjem). Marijine podobe, ki je bila iste starosti kot cerkev, in so jo oblačili, podobna pa je bila Višarski materi božji, ni več. Nadomešča jo preprosto delo domačega mojstra Bena Celcerja iz Oplotnice.

V cerkvi sta še dva stranska oltarja, eden od njiju prikazuje Marijino zaroko in kronanje, na drugem na južni strani pa je sv. Anton Puščavnik s palico, križem in zvončkom, knjigo in prašičkom na večji sliki. Na južni strani ima cerkev prizidano zakristijo, na zahodni strani nad pevskim korom je pozidan zvonik, v katerem so štirje zvonovi. V cerkvi se nahajajo votivni predmeti, ki se jih prenaša okoli oltarja za srečo pri živini in v zdravju. Freske z rožnovenjskimi motivi iz leta 1911, po načrtih Avguština Stegenška, so delo Matije Bradaška in njegovega sina Matija. Daritveni oltar in ambon je izdelal kovaški mojster Ivan Šrekl iz Zreč, po načrtih sina Jožeta.

Cerkvene orgle[uredi | uredi kodo]

Cerkvene orgle iz leta 1840 se po obliki omare, tipk, izdelavi traktur in sapnic lahko primerjajo s tistimi pri cerkvi sv. Ane v Slovenskih Konjicah, ki jih je izdelal Karl Schehl iz Gradca. Iz ohranjenega zapisa v Šentjurju, o firmi »Schehl-Krajnc v Grazu«  je razvidno, da sta orglarja delala skupaj.

Romanja[uredi | uredi kodo]

Glavni romarski shodi so na binkoštni popoldan, na binkoštni ponedeljek in na zahvalno nedeljo, sicer pa je lepa nedelja na Mali šmaren v septembru.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 3535". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Ožinger Anton, Pajk Ivan, Konjiško ob 850-letnici pražupnije (1146-1996), Slovenske Konjice: Nadžupnijski urad, 1996. (COBISS)
  • Petrič, Franci (2008). Slovenske božje poti. Založba Družina, Ljubljana. COBISS 240604416. ISBN 978-961-222-692-3. 
  • Mrzdovnik, Martin, Podstenšek, Matej, Potnik, Simon: Cerkev matere božje na Brinjevi gori, Zreče, Župnija sv. Egidija, 2010 (COBISS) ISBN 726-27-523-4
  • Mrzdovnik, Martin, Orgle, kraljevski instrument v naših cerkvah, Občina Zreče, Unior, Zreče, 2016 (COBISS)
  • Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6. 
  • Škulj Edo, Dobravec Jurij (2018). Orgle Slovenije. Ars Organi Sloveiae. COBISS 295329792. ISBN 978-961-288-543-4. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]