Oplotnica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Oplotnica
Grb Oplotnica
Grb
Oplotnica se nahaja v Slovenija
Oplotnica
Oplotnica
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°23′14″N 15°26′45″E / 46.387222°S 15.445833°V / 46.387222; 15.445833
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaPodravska regija
Tradicionalna pokrajinaŠtajerska
ObčinaOplotnica
Površina
 • Skupno3,6 km2
Nadm. višina
379 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno1.439
 • Gostota400 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
2317 Oplotnica
Zemljevidi

Oplotnica, nemško nekdaj Oplotnitz, je naselje s skoraj 1.500 prebivalci na jugovzhodnem obrobju Pohorja, ob cesti Slovenske Konjice–LukanjaLovrenc na Pohorju in potoku Oplotni(šči)ci ter središče istoimenske občine Oplotnica.

Starejši deli naselja so bili zgrajeni ob prehodu potoka Oplotniščice iz pohorske tesni (Oplotniškega vintgarja) na ravnico, novejši deli pa ob cestah proti Čadramu, Slovenski Bistrici in Slovenskim Konjicam.[2] Naselje se je razvilo na stičišču obdelovalnega območja (vinogradništvo, sadjarstvo) in gozda, kot trško naselje za kmetijske pridelke in les.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Naselbina s tem imenom se v pisnih virih prvič omenja leta 1182, ko je štajerski vojvoda Otokar IV. podaril žičkemu samostanu kmetijo v Oplotnici. Iz 11. stoletja naj bi izvirala tudi prvotna graščina. Leta 1213 se v listinah omenja oplotniški vitez Sibot, prvi in tudi edini po imenu znani član tukajšnje plemiške rodbine. V Oplotnici je že v začetku 13. stoletja obstajal lokalni samostanski urad (pristava). V lasti Žičkega samostana je bila Oplotnica celih 600 let, do leta 1782, ko je cesar Jožef II. v okviru jožefinskih reform z dekretom ukinil samostan, šele kasneje se je Oplotnica razvila v večje naselje s podeželjskim značajem.

Graščina v Oplotnici[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Graščina v Oplotnici.

V središču naselja, na desnem bregu Oplotniščice, stoji enonadstropno grajsko poslopje, ki so mu sedanjo podobo dali kartuzijani, na začetku 17. stoletja. V notranjosti ima bogato štukaturno okrašeno kapelo, posvečeno 1631. Graščina s spremljajočimi objekti stoji znotraj obzidja.[3]

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Krajevno ime je izpeljano iz prvotnega vodnega imena (hidronima) Oplotniščica prek tam nepotrjenega krajevnega imena Oplot, narejenega iz občnega imena oplòt v pomenu plot, ograja. Beseda, ki je tvorjena iz plotь v pomenu plot je imenska osnova tudi pri drugi Slovanih; npr. češka krajevna imena Oplot, Oploty, Oplotno. V starih listinah se kraj prvič omenja v tekstu leta 1182 mansum unum Zoploniz ... pertotam aquam, que Plotonitz dicitur ..., leta 1206 Oplotnitz, 1213 Opplotnitz, 1235 Oploz in 1302 Oplotnitz.[4]

Gospodarske dejavnosti[uredi | uredi kodo]

oznaka Windischgrätzove glažute v Oplotnici

Pogonsko moč Oplotniščice, ki teče skozi naselje, so nekoč uporabljale fužine, kovačnice, žage in mlini. Glažuta kneza Windischgrätza in obrat za proizvodnjo lesene volne sta v Oplotnici delovala do leta 1894. Iz nekdanje obrtne tradicije so po drugi svetovni vojni nastali posamezni manjši obrati kovinske, lesnopredelovalne in druge industrije.

Znane osebnosti[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020«. Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno 8. junija 2020.
  2. Ivanič, Martin, ur. (2011). Slovenika. Mladinska knjiga. str. 948. COBISS 257461504.
  3. »Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih ter zgodovinskih spomenikov na območju občine Slovenska Bistrica«. Ur.l. RS. Št. 21/92-1091. 1992.
  4. Snoj, Marko (2009).Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Založba Modrijan.

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]