Zreče

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Zreče
mesto
Zreče.jpg
Zreče se nahaja v Slovenija
Zreče
Zreče
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°22′31.53″N 15°23′17.36″E / 46.3754250°N 15.3881556°E / 46.3754250; 15.3881556Koordinati: 46°22′31.53″N 15°23′17.36″E / 46.3754250°N 15.3881556°E / 46.3754250; 15.3881556
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Statistična regijaSavinjska regija
Tradicionalna pokrajinaŠtajerska
ObčinaZreče
Površina
 • Skupno6,0 km2
Nadm. višina
396,4 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno3.014
 • Gostota500 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
3214 Zreče
ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Zreče so majhno mesto v severovzhodni Sloveniji, pod obronki Pohorja v zgornjem delu Dravinjske doline, na mestu, kjer se soteska Dravinje razširi. Naselje omejujejo okoliški hribi - na severu in vzhodu greben, ki se spušča z Rogle (del tega je Brinjeva gora), na zahodu pa slemena Golek, Zabork in Križevec. Zreče so tudi sedež istoimenske občine.

Zreče so pomembno gospodarsko in turistično središče širšega območja. Tu imata sedež veliki orodjarski podjetji Unior in Comet, gonilo turizma pa so predvsem Terme Zreče. Poleg zdraviliškega središča je v Zrečah in okolici več manjših hotelov ter gostišč s prenočišči. Družbi Unior d.d. in Unitur d.o.o. katere del so tudi Terme Zreče in smučarski center Rogla, zaposluje več kot polovico delovno aktivnih prebivalcev občine.[2] V kraju so tudi vrtec, osnovna šola Zreče ter Srednja poklicna in strokovna šola Zreče (enota Šolskega centra Slovenske Konjice - Zreče).

Zreče so uradno pridobile status mesta konec leta 2020, čeprav so se samorazglasile kot mesto že oktobra 1987.[3][4]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

V okolici so ostanki naselbin iz bronaste dobe, antike in obdobja naseljevanja Slovanov. V središču kraja je župnijska cerkev Sv. Egidija iz 15. stoletja, ki stoji na mestu še nekaj stoletij starejše cerkve.

Kraj Zreče se kot »Reče« prvič omenja leta 1206, ko je v listini Otokarja konjiškega kot priča omenjen Rupert »de Reetsach« [5] [6]

Kot enotno naselje se Zreče razvijajo od leta 1980, ko so se združile vasi Zgornje in Spodnje Zreče ter Dobrava.[7] Leta 1987 so dobile status naselja z mestnim značajem, leta 2020 pa status mesta.[8] Gručasto središče Zreč obdajajo razloženi zaselki Jamnik, Golek, Dobrovlje in Bork.

Naravne znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Smučišče Rogla[uredi | uredi kodo]

Rogla je eno od pomembnejših smučišč v Sloveniji. Leži na nadmorski višini 1517 metrov. Smučišče se razteza na 100 hektarih, sestavlja ga 11 vlečnic, dve 4-sedežnici ter 25 kilometrov urejenih smučarsko-tekaških prog.

Pot med krošnjami Pohorje[uredi | uredi kodo]

Pot med krošnjami Pohorje je postavljena v samo osrčje pohorskih gozdov, na vrh Rogle, na nadmorski višini 1517 metrov. Opazovalni stolp, najvišja točka poti, je visok 37 metrov, na vrhu katerega je tudi vijugasti tobogan. Sama sprehajalna pot je sicer dolga 1043 metrov. Vodoravni del poti je nameščen 20 metrov nad tlemi.

Pot je prilagojena otroškim in invalidskim vozičkom, saj je največji vzpon med 2 in 6 %. Stranske mreže in ograje so prozorne, da omogočajo popolno vidljivost za vse obiskovalce.

Lovrenška jezera[uredi | uredi kodo]

Lovrenška jezera so največje visoko barje v Sloveniji. Na nadmorski višini okrog 1500 m leži 20 jezerc ali barjanskih oken z najvišjo globino 1,2 metra. Jezera so nastala pred 8000 leti v ledenodobnem obdobju, sekundarno kot erozijske površine, saj se dno pri vseh nadaljuje v pohorsko šoto, ki je edinstveni zdravilni peloid. Območje napajajo izključno padavinske vode.

Jezero Zreče[uredi | uredi kodo]

Zreško jezero je umetno nastalo leta 2000. Največja globina jezera je 8 metrov, skupna količina vode pa je 65.000 kubikov. Razdeljen je na dva dela – zgornji manjši del je bolj zaraščen in je namenjen drstenju rib, spodnji pa je namenjen ribolovu, sprehajanju in drugim aktivnostim. Oba dela povezuje mostič. Okrog jezera vodi peščena steza, ki omogoča rekreacijo obiskovalcem. Možen je tudi ribolov, saj je v jezeru več različnih vrst rib. Jezero je ena izmed točk sprehajalne Srčkove učne poti.

Športne aktivnosti[uredi | uredi kodo]

Smučanje in deskanje na snegu[uredi | uredi kodo]

Smučanje in deskanje na snegu je omogočeno na smučišču Rogla. Ta ponuja 25 kilometrov urejenih smučarsko-tekaških prog. Na voljo je tudi Fun park Rogla za deskarje in smučarje prostega sloga.

Tek na smučeh[uredi | uredi kodo]

Ob Hotelu Natura na Rogli se prične startno-ciljna arena Smučarsko-tekaškega centra Rogla ter poligon za tek na smučeh. Za tek na smučeh so na voljo naslednje proge:

·       1,5 km sprint,

·       2,5 km WC

·       3,75 km prosto

·       3,75 km klasika

·       5 km

·       7,5 km

Bike park Rogla[uredi | uredi kodo]

Adrenalinski park ima 7,5 km urejenih prog. Obiskovalci lahko izbirajo med šestimi raznolikimi gozdnimi progami, ki se razlikujejo v težavnosti; na voljo so proge od modre do črne. Na poti jih čakajo tudi različne ovire in bajkerski elementi.

Športni ribolov na jezeru Zreče[uredi | uredi kodo]

Zreško jezero je razdeljeno na dva dela. Manjši zgornji del je namenjen drstenju rib, spodnji, ki je večji, pa daje prostor ribolovu. Jezero je dom številnim ribam: smuču, ščuki, klenu, podustu, krapu, zelenki in drugim ribam. Dovolilnico za ribolov lahko obiskovalci pridobijo na recepciji hotelov v Termah Zreče.

Mednarodne povezave[uredi | uredi kodo]

Naselje je od leta 2005 pobrateno s krajem Sedbergh v severozahodni Angliji. Zreče so prebivalci Sedbergha izbrali med več kandidati v sklopu BBC-jeve dokumentarne serije The Town That Wants A Twin.[9]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno dne 8. junija 2020.
  2. (14.3.2008) »Statistika občine Zreče«. Pridobljeno 9.11.2009.
  3. Večer[1]
  4. Občina Zreče [2]
  5. Listina je bila izdana leta 1206 v Žičah, hranijo jo v Steieremarkishes Landesarchivu v Gradcu, pod sign. AUR 341
  6. Košir, Jože in ostali, Zreški zbornik, Zreče, Občina Zreče, 2006
  7. "Zreče". Stat.si: krajevna imena. Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno dne 16. marca 2016.
  8. "Vlada podelila status mesta naseljema Lenart v Slovenskih goricah in Zreče". Vlada Republike Slovenije. 2020-12-23.
  9. [3] Pobratenje s Sedberghom

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Orožen Adamič M.; Perko D.; Kladnik D. (1995). Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS. COBISS 36607233. ISBN 86-341-1141-5.
  • Hazler, Vito Rudniki, premogovniki in kamnolomi v Dravinjski dolini, Občina Zreče, Zreče, 2011 (COBISS)
  • Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 (COBISS)
  • Košir, Jože Zreški zbornik 2006 , Občina Zreče, Zreče, 2006 (COBISS)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]