Binkošti
| Binkošti | |
|---|---|
Prihod Svetega Duha, ilustracija iz rokopisa Les Très Riches Heures, začetek 15. stoletja | |
| Uradno ime | binkošti |
| Druga imena | praznik svetega Duha |
| Liturgična barva | rdeča |
| Vrsta | krščanski |
| Pomen | podarjenje daru govorjenja različnih jezikov apostolom |
| Datum | 50. dan po veliki noči |
| Datumi praznikov, vezanih na veliko noč za leto 2025 | |
|---|---|
| pepelnična sreda | 5. marec |
| cvetna nedelja | 13. april |
| velika noč | 20. april |
| nedelja Božjega usmiljenja | 27. april |
| Gospodov vnebohod | 29. maj |
| binkošti | 8. junij |
| Marija Mati Cerkve | 9. junij |
| Sveta Trojica | 15. junij |
| Sveto rešnje telo in kri | 19. junij |
| Srce Jezusovo | 27. junij |
| Brezmadežno Srce Marijino | 28. junij |
Binkošti ali praznik Svetega Duha (tudi »praznik tednov«) je praznični dan v cerkvenem koledarju. Beseda binkošti izvira iz starogrške besede πεντηκοστη pentekoste, kar pomeni 'petdeseti'.
Na 50. dan po veliki noči, rimokatoličani praznujejo prihod svetega Duha, ki je simboliziran tudi z rdečo barvo v bogoslužju (za razliko od siceršnje bele barve). Sveti Duh naj bi se, po Lukovem evangeliju (Apostolska dela 2,2-13), z ognjem in viharjem spustil na zbrane apostole. Sveti Duh je zbranim apostolom dal dar govorjenja v različnih jezikih: po tem so govorili tako, da so jih lahko hkrati razumeli govorci različnih jezikov in narečij.
Prvi koncil v Konstantinoplu, ekumenski koncil je kot podobo Svetega Duha priznal goloba.
V pravoslavnih Cerkvah praznujejo na 50. dan po veliki noči praznik Svete Trojice, praznik Svetega Duha pa šele naslednji (51.) dan.
Binkoštna nedelja je dela prost dan. Binkoštni ponedeljek, ki je v nekaterih državah praznik, pa v Sloveniji ni dela prost dan.