Pojdi na vsebino

Golobi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Golobi
Časovni razpon: zgodnji miocen – recentno[1]
Domači golob (Columba livia domestica) v letu
Znanstvena klasifikacija Uredi to klasifikacijo
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Aves (ptiči)
Klad: Columbimorphae
Red: Columbiformes (golobje)
Latham, 1790
Družina: Columbidae (golobi)
Illiger, 1811
Biološki tip
Columba
Linnaeus, 1758
Poddružine

Glej besedilo

      Območje razširjenosti družine

Golobi (znanstveno ime Columbidae) so družina ptičev. Je edina družina v redu Columbiformes (golobje). Družina vsebuje 51 rodov, razdeljenih v 353 vrst[2] pevcem podobnih ptic. 118 vrst (34%) je ogroženih[2], 13 pa jih je izumrlo[3], najbolj znana primera pa sta dodo, velika otoška ptica neletalka in golob selec.

Ptič, ki ga navadno imenujemo z imenom »golob«, je domači golob, podvrsta skalnega goloba, najdemo jih v mestih po vsem svetu.

Anatomija in fiziologija

[uredi | uredi kodo]
Turška grlica (Streptopelia decaocto) med pristajanjem, kjer so jasno vidna krovna in letalna peresa.

Na splošno imajo pripadniki družine družine Columbidae (golobi in grlice) kratke noge, kratek kljun z mesnato cero ter majhno glavo na močnem in kompaktnem trupu..[4] Podobno kot pri nekaterih drugih ptičjih vrstah tudi predstavniki te družine nimajo žolčnika[5] Zaradi tega so nekateri srednjeveški naravoslovci napačno sklepali, da golobi nimajo žolča, kar je v takratni teoriji o štirih telesnih sokovih pojasnjevalo njihovo pregovorno milo in krotko naravo.[6] V resnici pa žolč imajo (kar je ugotovil že Aristotel), vendar se ta izloča neposredno v črevesje.[7][navedi št.strani]

Krila večine vrst so velika in imajo enajst primarnih letalnih peres;[8] golobi imajo močne krilne mišice (te predstavljajo 31–44 % njihove telesne teže[9]) in spadajo med najmočnejše letalce med vsemi pticami.[8]

V seriji poskusov, ki jih je leta 1975 izvedel dr. Mark B. Friedman, so ugotovili, da grlice z glavo značilno zibajo zato, ker želijo med gibanjem stabilizirati svojo vidno sliko.[10] To ugotovitev je potrdil v poskusu leta 1978 dr. Barrie J. Frost, ko je golobe postavil na tekoči trak. Opazil je, da golobi na traku z glavo ne zibajo, saj se njihova okolica glede na telo ne premika in vidno polje ostaja nespremenjeno.[11]

Velikost

[uredi | uredi kodo]

Golobi in grlice kažejo precejšnje variacije v velikosti, saj v dolžino merijo od 15 do 75 cm , težki pa so od 30 g do več kot 2.000 g.[12] Največje še živeče vrste so golobi iz roda Goura z Nove Gvineje,[13] ki so skoraj velikosti purana, z dolžino 66–79 cm in težo med 1,8–4 kg.[14][15][16] Ena največjih vrst, prilagojenih za življenje v krošnjah dreves, markeški golob z dolžino 55 cm, se trenutno bori proti izumrtju.[17][navedi št.strani][18] Največji predstavnik družine golobov vseh časov je bil izumrli neleteči dodo; dosegel je višino približno 62,6–75 cm, ocene njegove teže pa se gibljejo od 10,2–27,8 kg, čeprav višje ocene verjetno temeljijo na pretežkih pticah.[19][20][21][22]

Najmanjši predstavniki družine golobov spadajo v rod Columbina; predstavniki ameriške vrste Columbina passerina je le malo večja od domačega vrabca in tehta le 22 g.[23][24][25]

Razširjenost in habitat

[uredi | uredi kodo]

Golobi in grlice so razširjeni skoraj po vsem svetu. Prilagodili so se večini kopenskih življenjskih prostorov, razen najbolj sušnim delom Sahare, Antarktiki z okoliškimi otoki ter visokemu severu Arktike.[12] Naselili so večino svetovnih oceanskih otokov. Najdemo jih v vzhodni Polineziji in na Chathamskih otokih v Pacifiku, na Mauriciju, Sejšelih in Réunionu v Indijskem oceanu ter na Azorih v Atlantiku.

Vrste iz družine golobov so lahko drevesne, talne ali delno talne. Naseljujejo savane, travišča, grmišča, puščave, zmerne gozdove, tropske deževne gozdove, mangrove in celo goli pesek ter prod na atolih.[26]

Prehranjevanje

[uredi | uredi kodo]

So rastlinojedi, prehranjujejo se s sadeži, semeni in zelenimi deli rastlin. Za mladiče skrbita oba starša; gnezdo zgradita iz vejic in se izmenjujeta pri sedenju na jajcih. Mladiče hranita z mleku podobnim izločkom posebnih žlez v steni golše, kar je posebnost med ptiči.

Izvor in evolucija

[uredi | uredi kodo]

Golobje (Columbiformes) so ena najbolj raznolikih skupin ptic med nepevkami, znotraj novodobnih ptic (Neoaves), njihov izvor pa sega v kredo[27] in so posledica hitre diverzifikacije na koncu meje K-Pg (kreda–paleogen).[28] Analize celotnega genoma so pokazale, da je Columbiformes sestrska skupina kladu Pteroclimesites, ki ga sestavljata red Pterocliformes (stepske kokoške) in Mesitornithiformes (dolgonogi mokoži).[29][30][31] Golobje so monofiletska skupina, saj tako po genetskih kot po morfoloških znakih niso podobni nobeni drugi družini ptičev; to potrjuje več študij.[29][30][32][33][34][35][36][37]

Taksonomija in sistematika

[uredi | uredi kodo]

Ime 'Columbidae' za družino je prvič uporabil angleški zoolog William Elford Leach v vodniku po zbirkahBritanskega muzeja, objavljenem leta 1819.[38] Vendar je nemški naravoslovec Illiger že leta 1811 uvedel starejše ime za to skupino ("Columbini"), Po pravilih znanstvenega poimenovanja bi moral biti Illiger priznan kot pravi avtor imena Columbidae.[39]

Sorodstveni odnosi med golobi (znotraj poddružin) ter njihova višja taksonomska razvrstitev so bili pogosto predmet razprav. Obstaja več različnih interpretacij, kako naj bi bile te ptice razvrščene. V preteklosti je bilo uporabljenih celo pet do šest različnih družin, skupaj s številnimi poddružinami in plemeni. vključno z družino Raphidae, kamor so uvrščali doda in rodriškega samotarja.[40][41][42] Članek Younga in sodelavcev iz leta 2024 o sistematiki in nomenklaturi doda in rodriškega samotarja vsebuje tudi pregled imen skupin znotraj družine golobov. Avtorji so priporočili, da se priznajo tri poddružine: Columbinae (grlice in golobi Novega sveta), Claravinae (ameriške talne grlice) in Raphinae (golobi in grlice Starega sveta, vključno z dodom in rodriškim samotarjem). [43] V članku Oswalda in sodelavcev iz leta 2025 o molekularni filogenetski umestitvi kubanske endemične Starnoenas cyanocephala so ugotovili, da ta vrsta tvori sestrsko skupino družine Columbinae in ne spada neposredno med njih, kot so v preteklosti predlagali prejšnji avtorji. Ti avtorji so predlagali, da se ta vrsta umesti v četrto monotipsko poddružino, Starnoenadinae. [44]

Seznam rodov

[uredi | uredi kodo]
Golobji mladiči
Izumrli golob selec
Dvorjenje skalnih golobov

Fosilne vrste z negotovim taksonomskim položajem:

  • Rod †Arenicolumba Steadman, 2008
  • Rod †Rupephaps Worthy, Hand, Worthy, Tennyson, & Scofield, 2009 (miocen v Novi Zelandiji)

Poddružina Columbinae (tipični golobi in grlice) Illiger, 1811

[uredi | uredi kodo]

Poddružina Starnoenadinae Bonaparte, 1855

[uredi | uredi kodo]

Poddružina Claravinae (ameriške talne grlice) Todd, 1913

[uredi | uredi kodo]

Poddružina Raphinae (grlice in golobi starega sveta) Oudemans, 1917 (1835)

[uredi | uredi kodo]

Upodobitve golobov v umetnosti

[uredi | uredi kodo]

Golobi in golobice so pogosto upodobljeni v risbah, slikah, kipih in drugih podobah starih umetniških del z religiozno vsebino. Vedno so povezana z alegoričnim prinašanjem nekega sporočila, obvestila ali dobre vesti.

Poštni golobi

[uredi | uredi kodo]

To so posebno vzgojeni golobi, hitri in vztrajni letalci, ki se vračajo k svojemu golobnjaku in golobarju. Pred stoletjem so jih množično gojili in uporabljali za prenos nujnih sporočil, največ v vojaških enotah, pa tudi mnogi ljubitelji v civilnem življenju. Golobe je z namenom prikaza moči selekcije na zunanji izgled gojil tudi Charles Darwin. V svoji knjigi O izvoru vrst je raznolikost pasem golobov uporabil za zgled koliko lahko selektivno križanje vpliva na telesno zgradbo.[45] Danes se s to dejavnostjo ukvarjajo le še redki ljubitelji.

  1. ↑ Farner, Donald (2012). Avian Biology. Elsevier. ISBN 978-0-323-15799-5.
  2. 1 2 Winkler, David W.; Billerman, Shawn M.; Lovette, Irby J. »Order Columbiformes Columbidae Pigeons and Doves«. birdsoftheworld.org. Cornell Lab of Ornithology. doi:10.2173/bow.columb2.01. Pridobljeno 16. februarja 2025.
  3. ↑ Gill, Frank; Donsker, David; Rasmussen, Pamela, ur. (2020). »Pigeons«. IOC World Bird List Version 10.1. International Ornithologists' Union. Pridobljeno 27. februarja 2020.
  4. ↑ Smith, Paul. »COLUMBIDAE Pigeons and Doves«. Fauna Paraguay.
  5. ↑ Hagey, LR; Schteingart, CD; Ton-Nu, HT; Hofmann, AF (1994). »Biliary bile acids of fruit pigeons and doves (Columbiformes)«. Journal of Lipid Research. 35 (11): 2041–8. doi:10.1016/S0022-2275(20)39950-8. PMID 7868982.
  6. ↑ »Doves«. The Medieval Bestiary. Pridobljeno 31. januarja 2010.
  7. ↑ Browne, Thomas (1646). Pseudodoxia Epidemica. Vol. III.iii (1672 izd.). University of Chicago. Pridobljeno 31. januarja 2010.
  8. 1 2 »Columbiformes (Pigeons, Doves, and Dodos) – Dictionary definition of Columbiformes (Pigeons, Doves, and Dodos)«. Encyclopedia.com.
  9. ↑ Clairmont, Patsy (2014). Twirl: A Fresh Spin at Life. Harper Collins. str. 42. ISBN 978-0-8499-2299-2.
  10. ↑ »Why do pigeons bob their heads when they walk? Everyday Mysteries: Fun Science Facts from the Library of Congress«. Library of Congress.
  11. ↑ Necker, R (2007). »Head-bobbing of walking birds« (PDF). Journal of Comparative Physiology A. 193 (12): 1177–83. doi:10.1007/s00359-007-0281-3. PMID 17987297. S2CID 10803990.
  12. 1 2 »Columbidae (doves and pigeons)«. Animal Diversity Web.
  13. ↑ »Victoria crowned-pigeon videos, photos and facts – Goura victoria«. Arkive. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. aprila 2017. Pridobljeno 23. aprila 2017.
  14. ↑ »Southern crowned-pigeon videos, photos and facts – Goura scheepmakeri«. Arkive. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. aprila 2017. Pridobljeno 23. aprila 2017.
  15. ↑ Baptista, Luis F.; Trail, Pepper W.; Horblit, H.M.; Kirwan, Guy M.; Bonan, Arnau (2020). Del Hoyo, Josep; Elliott, Andrew; Sargatal, Jordi; Christie, David; De Juana, Eduardo (ur.). »Western Crowned-Pigeon Goura cristata«. Birds of the World. Cornell Lab of Ornithology. doi:10.2173/bow.wecpig1.01. Pridobljeno 16. februarja 2025.
  16. ↑ Baptista, Luis F.; Trail, Pepper W.; Horblit, H.M.; Kirwan, Guy M.; Garcia, Ernest (2020). Del Hoyo, Josep; Elliott, Andrew; Sargatal, Jordi; Christie, David; De Juana, Eduardo (ur.). »Scheepmaker's Crowned-Pigeon Goura scheepmakeri«. Birds of the World. Cornell Lab of Ornithology. doi:10.2173/bow.soucrp2.01. Pridobljeno 16. februarja 2025.
  17. ↑ Thorsen, M., Blanvillain, C., & Sulpice, R. (2002). Reasons for decline, conservation needs, and a translocation of the critically endangered upe (Marquesas imperial pigeon, Ducula galeata), French Polynesia. Department of Conservation.
  18. ↑ »Nuku Hiva Imperial-Pigeon Ducula galeata«. Birds of the World. Cornell Lab of Ornithology. doi:10.2173/bow.marimp1.01. Pridobljeno 16. februarja 2025.
  19. ↑ Hume, J. P. (2017). Extinct Birds. London: Christopher Helm. str. 155–158. ISBN 978-1-4729-3744-5.
  20. ↑ Parish, Jolyon C. (2013). The Dodo and the Solitaire: A Natural History. Bloomington (US): Indiana University Press. str. 265–282. ISBN 978-0-253-00099-6.
  21. ↑ Angst, D.; Buffetaut, E.; Abourachid, A. (marec 2011). »The end of the fat dodo? A new mass estimate for Raphus cucullatus«. Naturwissenschaften. 98 (3): 233–236. Bibcode:2011NW.....98..233A. doi:10.1007/s00114-010-0759-7. PMID 21240603. S2CID 29215473.
  22. ↑ Kitchener, A. C. (28. avgust 1993). »Justice at last for the dodo«. New Scientist. str. 24. Arhivirano iz spletišča dne 26. junija 2015. Pridobljeno 26. avgusta 2017.(zahtevana naročnina)
  23. ↑ Baptista, L. F.; Trail, P. W.; Horblit, H. M. (1997). »Family Columbidae (Doves and Pigeons)«. V del Hoyo, J.; Elliott, A.; Sargatal, J. (ur.). Handbook of birds of the world. Vol. 4: Sandgrouse to Cuckoos. Barcelona: Lynx Edicions. str. 163. ISBN 978-84-87334-22-1.
  24. ↑ »The Online Guide to the Animals of Trinidad and Tobago: Columbina minuta (Plain-breasted Ground Dove)« (PDF). The University of the West Indies, St. Augustine, Trinidad and Tobago. Pridobljeno 14. februarja 2025.
  25. ↑ Soberanes-González, C.; Rodríguez-Flores, C.; Arizmendi, M.C. »Plain-breasted Ground-Dove (Columbina minuta)«. Neotropical Birds Online. Cornell Lab of Ornithology. Pridobljeno 14. februarja 2025.
  26. ↑ »Pigeons and Doves (Columbidae) – Dictionary definition of Pigeons and Doves (Columbidae)«. Encyclopedia.com.
  27. ↑ Pereira, S.L. et al. (2007) Mitochondrial and nuclear DNA sequences support a Cretaceous origin of Columbiformes and a dispersal-driven radiation in the Paleocene. Syst Biol. 56:656–72
  28. ↑ Soares, A.E.R. et al. (2016) Complete mitochondrial genomes of living and extinct pigeons revise the timing of the columbiform radiation. BMC Evolutionary Biology, 16(230).
  29. 1 2 Jarvis, E.D.; in sod. (2014). »Whole-genome analyses resolve early branches in the tree of life of modern birds«. Science. 346 (6215): 1320–1331. Bibcode:2014Sci...346.1320J. doi:10.1126/science.1253451. PMC 4405904. PMID 25504713.
  30. 1 2 Prum, R.O.; in sod. (2015). »A comprehensive phylogeny of birds (Aves) using targeted next-generation DNA sequencing«. Nature. 526 (7574): 569–573. Bibcode:2015Natur.526..569P. doi:10.1038/nature15697. PMID 26444237.
  31. ↑ Sangster, G.; Braun, E.L.; Johansson, U.S.; Kimball, R.T.; Mayr, G.; Suh, A. (2022). »Phylogenetic definitions for 25 higher-level clade names of birds«. Avian Research. 13: 100027. Bibcode:2022AvRes..1300027S. doi:10.1016/j.avrs.2022.100027.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: številka članka kot številka strani (povezava)
  32. ↑ Reddy, Sushma; Kimball, Rebecca T.; Pandey, Akanksha; Hosner, Peter A.; Braun, Michael J.; Hackett, Shannon J.; Han, Kin-Lan; Harshman, John; Huddleston, Christopher J.; Kingston, Sarah; Marks, Ben D. (2017). »Why Do Phylogenomic Data Sets Yield Conflicting Trees? Data Type Influences the Avian Tree of Life more than Taxon Sampling«. Systematic Biology. 66 (5): 857–879. doi:10.1093/sysbio/syx041. ISSN 1063-5157. PMID 28369655.
  33. ↑ Braun, Edward L.; Cracraft, Joel; Houde, Peter (2019). »Resolving the Avian Tree of Life from Top to Bottom: The Promise and Potential Boundaries of the Phylogenomic Era«. Avian Genomics in Ecology and Evolution. str. 151–210. doi:10.1007/978-3-030-16477-5_6. ISBN 978-3-030-16476-8.
  34. ↑ Suh, Alexander (2016). »The phylogenomic forest of bird trees contains a hard polytomy at the root of Neoaves«. Zoologica Scripta. 45: 50–62. doi:10.1111/zsc.12213. ISSN 0300-3256.
  35. ↑ Houde, Peter; Braun, Edward L.; Narula, Nitish; Minjares, Uriel; Mirarab, Siavash (2019). »Phylogenetic Signal of Indels and the Neoavian Radiation«. Diversity. 11 (7): 108. Bibcode:2019Diver..11..108H. doi:10.3390/d11070108. ISSN 1424-2818.
  36. ↑ Wu, S.; Rheindt, F.E.; Zhang, J.; Wang, J.; Zhang, L.; Quan, C.; Zhiheng, L.; Wang, M.; Wu, F.; Qu, Y; Edwards, S.V. (2024). »Genomes, fossils, and the concurrent rise of modern birds and flowering plants in the Late Cretaceous«. Proceedings of the National Academy of Sciences. 121 (8): e2319696121. Bibcode:2024PNAS..12119696W. doi:10.1073/pnas.2319696121. PMC 10895254. PMID 38346181.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: številka članka kot številka strani (povezava)
  37. ↑ Stiller J, in sod. (2024). »Complexity of avian evolution revealed by family-level genomes«. Nature. 629 (8013): 851–860. Bibcode:2024Natur.629..851S. doi:10.1038/s41586-024-07323-1. PMC 11111414. PMID 38560995.
  38. ↑ Leach, William Elford (1819). »Eleventh Room«. Synopsis of the Contents of the British Museum (15th izd.). London: British Museum. str. 63–68 [66]. Although the name of the author is not specified in the document, Leach was the Keeper of Zoology at the time.
  39. ↑ Young, Mark T; Hume, Julian P; Day, Michael O; Douglas, Robert P; Simmons, Zoë M; White, Judith; Heller, Markus O; Gostling, Neil J (2024). »The systematics and nomenclature of the Dodo and the Solitaire (Aves: Columbidae), and an overview of columbid family-group nomina«. Zoological Journal of the Linnean Society. 201 (4). doi:10.1093/zoolinnean/zlae086.
  40. ↑ Allen, Barbara (2009). Pigeon. Reaktion Books. ISBN 978-1-86189-711-4.
  41. ↑ Janoo, Anwar (2005). »Discovery of isolated dodo bones Raphus cucullatus (L.), Aves, Columbiformes from Mauritius cave shelters highlights human predation, with a comment on the status of the family Raphidae Wetmore, 1930«. Annales de Paléontologie. 91 (2): 167. Bibcode:2005AnPal..91..167J. doi:10.1016/j.annpal.2004.12.002.
  42. ↑ Cheke, Anthony; Hume, Julian P. (2010). Lost Land of the Dodo: The Ecological History of Mauritius, Réunion and Rodrigues. Bloomsbury Publishing. ISBN 978-1-4081-3305-7.
  43. ↑ Young, Mark T; Hume, Julian P; Day, Michael O; Douglas, Robert P; Simmons, Zoë M; White, Judith; Heller, Markus O; Gostling, Neil J (2024). »The systematics and nomenclature of the Dodo and the Solitaire (Aves: Columbidae), and an overview of columbid family-group nomina«. Zoological Journal of the Linnean Society. 201 (4). doi:10.1093/zoolinnean/zlae086.
  44. ↑ Oswald, J.A.; Boyd, B.M.; Szewczak, A.R.; LeFebvre, M.J.; Stucky, B.J.; Guralnick, R.P.; Johnson, K.P.; Allen, J.M.; Steadman, D.W. (2025). »Genomic data reveal that the Cuban blue-headed quail-dove (Starnoenas cyanocephala) is a biogeographic relict«. Biology Letters. 21 (1): 20240464. doi:10.1098/rsbl.2024.0464. PMC 11706640. PMID 39772915.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: številka članka kot številka strani (povezava)
  45. ↑ Charles Darwin (1859). On the Origin of Species by Means of Natural Selection, or the Preservation of Favoured Races in the Struggle for Life. London: John Murray.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: lokacija založnika (povezava) 1. izdaja.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
(angleško)