Domači golob
| Domači golob | |
|---|---|
| |
| Izbor pasem in barv domačega goloba, ki so nastale kot rezultat stoletij usmerjene selektivna vzreje | |
udomačen
| |
Znanstvena klasifikacija 
| |
| Domena: | Eukaryota (evkarionti) |
| Kraljestvo: | Animalia (živali) |
| Deblo: | Chordata (strunarji) |
| Razred: | Aves (ptiči) |
| Red: | Columbiformes (golobje) |
| Družina: | Columbidae (golobi) |
| Rod: | Columba (golob) |
| Vrsta: | |
| Podvrsta: | C. l. domestica
|
| Tričlensko ime | |
| Columba livia domestica | |
| Sinonimi | |
| |
Domači golob (znanstveno ime Columba livia domestica ali Columba livia forma domestica)[2] je podvrsta goloba, ki je bila pridobljena iz skalnega goloba. Skalni golob je najstarejša udomačena ptica na svetu. Mezopotamski klinopis v obliki tablic omenja udomačitev golobov pred več kot 5000 leti, prav tako tudi egiptovski hieroglifi. Raziskave pa kažejo, da se je udomačitev golobov zgodila že pred 10.000 leti.[3][4]
Orientacija
[uredi | uredi kodo]Izučeni domači golobi se lahko vrnejo na domače podstrešje, če jih izpustijo na mestu, ki ga še nikoli niso obiskali in je oddaljeno do 1000 km. Da bi se golob moral vrniti domov z neznane lokacije, sta potrebni dve vrsti informacij. To sta "zemljevidni smisel" in "kompasni smisel", da bi prišli do svojega doma. Vendar se oba čuta v različnih situacijah odzivata na več različnih znakov. Najbolj priljubljena predstava o tem, kako golobi to zmorejo, je ta, da lahko zaznajo Zemljino magnetno polje z drobnimi magnetnimi tkivi v glavi (potrebna je magnetorecepcija). To je še toliko bolj presenetljivo, saj niso selivke, kar je dejstvo, ki ga nekateri ornitologi uporabljajo za izpodbijanje te teorije. Druga teorija je, da imajo golobi občutek za kompas, ki uporablja položaj sonca, skupaj z notranjo uro, za določanje smeri. Vendar pa so študije pokazale, da če magnetne motnje ali spremembe ure ovirajo ta čutila, lahko golob še vedno uspe priti domov. Spremenljivost učinkov manipulacij na golobe teh pomenov kaže na to, da obstaja več kot ena iztočnica, na kateri temelji navigacija, in da se zdi, da se smisel zemljevida opira na primerjavo razpoložljivih znakov. S selektivno rejo je bila razvita posebna pasma, imenovana poštni golob, ki prenaša sporočila, pripadniki te sorte golobov pa se še vedno uporabljajo v golobjem športu in dirkah belega izpusta na porokah ter pogrebih.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Golobi so prispevali k velikem pomenu človeštvu, zlasti v vojnih časih. V vojni so golobje sposobnosti izkoristili tako, da so postali glasniki. Vojni golobi so prenašali veliko življenjskih sporočil, nekateri pa so bili okrašeni za svoje službe. Dobivali so različne medalje, kot sta Croix de guerre, ki jo je prejel Cher Ami[5], in Dickinova medalja, ki je bila podeljena goloboma G.I. Joe[6] in Paddy[7].
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Columba livia Gmelin, 1789« (Web data). ITIS Report. Pridobljeno 26. februarja 2008.
- ↑ Krautwald-Junghanns, Maria-Elisabeth; Zebisch, Ralph; Schmidt, Volker (2009). »Relevance and Treatment of Coccidiosis in Domestic Pigeons (Columba livia forma domestica) with Particular Emphasis on Toltrazuril«. Journal of Avian Medicine and Surgery. Association of Avian Veterinarians. 23 (1): 1–5. doi:10.1647/2007-049R.1. JSTOR 27670700. PMID 19530399. S2CID 31939394.
- ↑ Blechman, Andrew (2007). Pigeons-The fascinating saga of the world's most revered and reviled bird. St Lucia, Queensland: University of Queensland Press. ISBN 978-0-7022-3641-9.
- ↑ Shapiro, Michael D.; Domyan, Eric T. (2013). »Domestic pigeons«. Current Biology. 23 (8): R302–R303. Bibcode:2013CBio...23.R302S. doi:10.1016/j.cub.2013.01.063. PMC 4854524. PMID 23618660.
- ↑ National Pigeon Day (29. marec 2008). »History of Cher Ami«. Pridobljeno 31. marca 2011.
- ↑ U.S. Army (2010). A History of Army Communications and Electronics at Fort Monmouth, New Jersey, 1917–2007. Government Printing Office. ISBN 9780160813597.
- ↑ Observer magazine Dickin medal awardees, retrieved 2006-02-26
