Veliki četrtek

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Véliki četŕtek je premakljiv krščanski praznik. Kristjani ga praznujejo na četrtek pred veliko nočjo. Veliki četrtek skupaj z velikim petkom in veliko soboto sestavlja velikonočno tridnevje.

Na veliki četrtek pri dopoldanski maši škof posveti obredna olja: krstno olje, bolniško olje in sveto krizmo. Ta olja se pozneje med letom uporabljajo pri podeljevanju zakramentov krsta, birme, bolniškega maziljenja in duhovniškega posvečenja.

Glavno vsebino praznika izraža večerna maša, ki je spomin na Jezusovo zadnjo večerjo. Ob ustreznem evangeljskem odlomku se kristjani spominjajo, da je Jezus v četrtek, preden je bil izdan, večerjal s svojimi učenci. Pri tej večerji je ustanovil zakrament evharistije in duhovniškega posvečenja, ter učence pozval, naj se ljubijo med seboj. V mašo je včasih vključen tudi obred umivanja nog (zlasti v nekaterih protestantskih Cerkvah, lahko pa tudi pri katoliški in pravoslavni maši).

Glej tudi[uredi | uredi kodo]