Cerkveno leto

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Mesec oktober iz cerkvenega koledarja Opatije Abbotsbury, 13. stoletje, hrani Britanska knjižnica, Cotton MS Cleopatra B IX, folio 59r

Cerkveno leto, tudi liturgično leto oziroma bogoslužno leto, ali cerkveni koledar, je koledar, ki določa bogoslužna opravila Rimskokatoliške Cerkve za vsak dan v letu. Od leta 1582 uporablja Katoliška cerkev za ta namen gregorijanski koledar, ki je hkrati postal tudi svetovno najbolj razširjeni koledar. Koledar cerkvenega leta določa razpored praznikov, bogoslužnih opravil in branja Božje besede. Razpored svetniških godov prikazuje koledar svetnikov.

Katoliško cerkveno leto[uredi | uredi kodo]

Cerkveno leto določata največja krščanska praznika božič in velika noč. Čas pred božičem se imenuje advent (ali adventni čas), čas po božiču se imenuje božični čas. Čas pred veliko nočjo se imenuje postni čas, čas po veliki noči pa velikonočni čas. Ostali deli leta se imenujejo navadni čas ali čas med letom.

Adventni čas ali advent[uredi | uredi kodo]

Advent se začne s prvo adventno nedeljo (nedelja med 27.11. in 3.12.) in traja štiri tedne. Konča se s svetim večerom (24. decembra). Advent je čas priprave na božič - rojstvo odrešenika človeštva Jezusa Kristusa (latinsko: adventus redemptoris = prihod odrešenika). Adventni čas označuje vijolična liturgična barva.

Tradicionalni okras adventa je adventni venček s štirimi svečami: na prvo adventno nedeljo verniki prižgejo prvo svečo, na drugo adventno nedeljo drugo svečo itd. V novejšem času se uveljavljajo adventni koledarji za otroke: otroci vsak dan v adventu odprejo predalček v koledarju in dobijo simbolično darilce.

Praznika v adventu:

Božični čas[uredi | uredi kodo]

Božični čas se začne na božič (25. decembra) s posebno mašo - polnočnico in traja do praznika Jezusovega krsta (nedelja po 6. januarju). Liturgična barva božičnega časa je bela. V tem času se verniki spominjajo rojstva Jezusa Kristusa. Značilen simbol tega časa so jaslice, ki prikazujejo, kako se je Jezus rodil v hlevčku, ker Jožef in Marija nista dobila boljšega prenočišča.

Prazniki v božičnem času:

Pomensko se v božični čas vključuje tudi:

Čas med letom (prvi del)[uredi | uredi kodo]

Nedelja Jezusovega krsta se sicer imenuje tudi prva navadna nedelja, a navadni čas se uradno začne šele en dan pozneje in traja do pustnega torka (tri do osem tednov). Liturgična barva navadnega časa je zelena.

Postni čas[uredi | uredi kodo]

Postni čas traja od pepelnične srede do velike sobote. Imenuje se tudi štiridesetdnevni post, vendar v resnici traja 46 dni. Postni čas je čas priprave na največji krščanski praznik - veliko noč. Tudi začetek postnega časa je določen z datumom velike noči. Postni čas vključuje šest postnih nedelj: 5. postna nedelja se imenuje tiha nedelja (ker na ta dan ni cerkvenega petja), 6. postna nedelja pa se imenuje cvetna nedelja. Liturgična barva postnega časa je vijolična.

Ob petkih v postnem času velja za (odrasle, zdrave) vernike zdržek od mesnih jedi, na pepelnično sredo in veliki petek pa strogi post. V postnem času se verniki spominjajo Jezusovega trpljenja z molitvijo križevega pota.

Prazniki v postnem času:

Velikonočni čas[uredi | uredi kodo]

Velikonočni čas traja od velike noči do praznika svete Trojice. Prvi teden po veliki noči se imenuje velikonočni teden in predstavlja podaljšano praznovanje velike noči. Velikonočni čas vsebuje sedem velikonočnih nedelj: za prvo šteje kar velika noč, druga se imenuje tudi bela nedelja. En teden po sedmi velikonočni nedelji je praznik binkošti, še en teden pozneje pa praznik svete Trojice s katerim se zaključi velikonočni čas. Liturgična barva velikonočnega časa je bela.

Prazniki v velikonočnem času:

Pomensko se v velikonočni čas vključuje tudi:

Čas med letom (drugi del)[uredi | uredi kodo]

Od konca velikonočnega časa do začetka adventa traja drugi del navadnega časa (časa med letom). Liturgična barva navadnega časa je zelena.

Prazniki v navadnem času:

Marijina meseca[uredi | uredi kodo]

Koledar katoliške Cerkve posveča Mariji kar dva meseca posebnih pobožnosti:

  • mesec maj je posvečen Mariji osebno; verniki so v maju vabljeni k mašam, ki se imenujejo šmarnice (šmarne maše).
  • oktober je posvečen molitvi rožnega venca; verniki so vabljeni, da v oktobru vsak dan molijo to molitev posvečeno Mariji.

Pravoslavno cerkveno leto[uredi | uredi kodo]

Ker koledar pravoslavnega cerkvenega leta ni poenoten, uporaljajo Pravoslavne cerkve dva različna koledarja:

  • stari pravoslavni koledar ali julijanski koledar uporablja večina pravoslavnih Cerkva - takoimenovani starokoledaristi
  • novi pravoslavni koledar ali Milankovićev koledar uporabljajo Grki, Romuni, Bolgari (in nekatere manjše Cerkve) - takoimenovani novokoledaristi

Razlika med koledarjema znaša 13 dni. Novi koledar je (v 20. in 21. stoletju) enak običajnemu gregorijanskemu koledarju, stari koledar pa za 13 dni zamuja. To pomeni, da isti praznik praznujejo v Srbiji 13 dni pozneje kot v Grčiji. Navajanje datumov pravoslavnih praznikov je zato treba pravilno razumeti: če navajamo (na primer), da »je praznik Marijinega rojstva 8. septembra po pravoslavnem koledarju« to pomeni, da ga novokoledaristi praznujejo na dan, ki je tudi po našem (gregorijanskem) koledarju 8. september, starokoledaristi pa šele 21. septembra po našem (gregorijanskem) koledarju.

Pravoslavno cerkveno leto je v grobih potezah podobno katoliškemu (glej: katoliški koledar), tudi številni prazniki so enako razporejeni in številni svetniki godujejo na iste datume. Tudi pravoslavno bogoslužno leto določata največja krščanska praznika božič in velika noč. Najbolj opazna razlika v primerjavi s katoliškim koledarjem je precej večje število postnih dni, saj pravoslavne Cerkve pripisujejo postu veliko večji pomen kot katoliki.

Po navadi se šteje za začetek pravoslavnega cerkvenega leta 1. september. Prvi del leta je namenjen pripravi na božič. Kmalu po božiču se začne postni čas ali veliki post - čas priprave na veliko noč. Prva od šestih predvelikonočnih nedelj se imenuje praznik pravoslavja. Povelikonočni čas se nadaljuje še sedem tednov po veliki noči in se zaključi z nedeljo Svete Trojice in s ponedeljkom Svetega Duha.

Prazniki[uredi | uredi kodo]

Poleg najpomembnejšega krščanskega praznika - velike noči - pravoslavni kristjani še posebej slavijo naslednjih dvanajst glavnih praznikov:

Praznik Novi koledar Stari koledar
Marijino rojstvo - mali šmaren 8. september 21. september
povišanje svetega križa 14. september 27. september
Marijino darovanje v templju 21. november 4. december
božič 25. december 7. januar
teofanija in Jezusov krst 6. januar 19. januar
Gospodovo darovanje v templju 2. februar 15. februar
Marijino oznanjenje 25. marec 7. april
Jezusov vhod v Jeruzalem - cvetna nedelja nedelja pred veliko nočjo
vnebohod 40. dan po veliki noči
Sveta Trojica 50. dan po veliki noči
Jezusova spremenitev 6. avgust 19. avgust
veliki šmaren 15. avgust 28. avgust

Drugi prazniki[uredi | uredi kodo]

Praznik Novi koledar Stari koledar
Jezusovo obrezovanje - novo leto 1. januar 14. januar
praznik Svetega Duha (binkošti) dan po Sveti Trojici
rojstvo Janeza Krstnika 24. junij 7. julij
sveti Peter in Pavel 29. junij 12. julij
obglavljenje Janeza Krstnika 29. avgust 11. september

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]