Koledar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Koledar je sistem določanja časovnih točk v letu. Večina kmečkih in poljedelskih opravil je bila namreč prepuščena izzivu opazovanja narave, kar je označilo letne čase in tudi določalo določevanja datumov k pripadajočim dnevom, oziroma velikokrat razdelitev leta za napovedane obiske ali dogovorjene kupčije. Tudi sejmi in sestanki so morali biti vnaprej predvideni za različne ljudi. Datumi lahko temeljijo na zaznavnem gibanju astronomskih teles. Do nekako srednjega veka je bila glavna naloga astronomov izdelava koledarjev za družbene, zgodovinske in kronološke potrebe, čeprav ta naloga tudi danes ni zamrla. Koledar ni bil vedno popolnoma zavezan beleženju prav vsakega dneva ali prav vsake ure. Beleženje časa s sončno uro ali štetja dnevov z prvimi znaki pomladnega življenja in opustitev štetja zimskih dni, lahko pomeni zelo specifičen koledar.

Veliko koledarjev je neperiodičnih, vendar nekateri koledarji (še posebej na primer majevski koledar) poznajo začetek ponovnega štetja

Koledarski sestavi[uredi | uredi kodo]

Koledarji, ki so v rabi na Zemlji so največkrat Lunini, Sončevi, lunisolarni, planetni ali poljubni.

  • Lunisolarni koledar je usklajen z gibanjema Lune in Sonca; primer je judovski koledar.
  • Planetni koledar je določena časovna doba, ki temelji na več vidnih gibljivih telesih na nebu; primer je teden.

Obstaja nekaj koledarjev, ki so usklajeni z gibanjem Venere kot so nekateri starodavni egipčanski koledarji. Uskladitev glede na Venero se je verjetno pojavila prvenstveno pri civilizacijah blizu ekvatorja.

Seznam koledarjev[uredi | uredi kodo]

Seznam vključuje tudi datumske sestave, ki v resnici niso koledarji.

Koledarji v uporabi[uredi | uredi kodo]

Starejši koledarji[uredi | uredi kodo]

Predlagani koledarji[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]