Svetovni koledar

Svetovni koledar (tudi Večni koledar) je predlog prenove gregorijanskega koledarja, ki ga je izdelala Elizabeth Achelis iz Brooklyna, New York, leta 1930.

Značilnosti

Svetovni koledar je 12-mesečni koledar z enako trajajočimi četrtletji. Je celoleten in tudi večen, saj ostaja enak vsa leta.

Vsako četrtletje se prične na nedeljo in konča na soboto. Četrtletja so enaka: Vsako ima natanko 91 dni, 13 tednov ali 3 mesece. Trije meseci posameznega četrtletja imajo 31, 30 in 30 dni. Vsako se začne z 31 dni trajajočim januarjem, aprilom, julijem ali oktobrom.

Brez da bi koledar odstopal od Sončevega leta, trajajočega skoraj točno 365,24 srednjih Sončevih dni, obravnava koledar 365. dan kot čas čakanja na ponovni začetek koledarja. Ti izvenkoledarski dnevi, znani tudi kot prestopni (ali interkalarni) dnevi, niso določeni kot delovni dnevi, ampak kot prazniki.

Svetovni dan

Koledar je uravnotežen in narejen za večnega z dodanim 365. dnem, ki sledi 30. decembru. Ta dodaten dan, ki je označen s S in je enakovreden siceršnjemu 31. decembru, se imenuje Svetovni dan, predstavlja pa svetovni praznik ob koncu leta. Sledi mu nedelja, 1. januar novega leta.

Dan prestopnega leta

Ta dan je na podoben način dodan na koncu drugega četrtletja prestopnega leta. Pravtako je označen s S in je enakovreden siceršnjemu 31. juniju. Sledi mu nedelja, 1. julij v času istega leta.

Koledar

Zaradi dejstva, da imajo po štirje meseci enak razpored dnevov, se lahko običajna preglednica z 12 različnimi prikazi za vsak mesec, precej poenostavi.

dan	jan, apr, jul, okt					feb, maj, avg, nov				mar, jun, sep, dec
ne	1	8	15	22	29	5	12	19	26	3	10	17	24
po	2	9	16	23	30	6	13	20	27	4	11	18	25
to	3	10	17	24	31	7	14	21	28	5	12	19	26
sr	4	11	18	25	1	8	15	22	29	6	13	20	27
če	5	12	19	26	2	9	16	23	30	7	14	21	28
pe	6	13	20	27	3	10	17	24	1	8	15	22	29
so	7	14	21	28	4	11	18	25	2	9	16	23	30
d+ (svetovni dan oziroma dan prestopnega leta)													d+

Ozadje in zgodovina koledarja

Svetovni koledar ima svoje korenine v predlaganem koledarju opata Marca Mastrofinija, ki je kot prvi objavil kakšen predlog za prenovo gregorijanskega koledarja, ki se vedno začne z nedeljo, 1. januarjem, in vsebuje enaka četrtletja, trajajoča 91 dni. 365. dan Sončevega leta je konec leta, prestopni dan ter po možnosti praznik. Na prestopno leto nasledi soboto 30. junij drugi prestopni dan.

Elizabeth Achelis je leta 1930 ustanovila Organizacijo za svetovni koledar (izvirno TWCA - The World Calendar Association) s ciljem, da bi bil svetovni koledar razširjen po vsem svetu. Večino bodočih 25 let je organizacija delovala pod imenom The World Calendar Association, Inc. Skozi vsa leta 30. let je bila opora zamisli, ki se je razvijala v okviru Lige narodov, predhodnika Združenih narodov. Acheliseva je leta 1931 začela s Časopisom za prenovo koledarja (Journal of Calendar Reform), kjer je 25 let predstavljala zamisel o koledarju, napisala pa je tudi 4 knjige na to temo.

Po 2. svetovni vojni je Acheliseva postala zastopnica za svetovno podporo koledarja. Ko je gibanje dobilo mednarodno veljavo in je zakonodaja, ki je bila predstavljena kongresu Združenih držav Amerike, čakala mednarodnih odločitev, je Achelisova sprejela nasvet, da so Združeni narodi primeren organ, ki bo deloval na primeru koledarske prenove. ZDA so leta 1955 pri Združenih narodih z ne dajanjem informacij na plano znatno prispevale k zavlačevanju, da ne bi prišlo do splošnega sprejema koledarja, »razen če bi takšno prenovo podprla velika večina državljanov Združenih držav, ki bi preko predstavnikov delovali v kongresu Združenih držav«. Achelisova je med drugim napisala, da »medtem, ko so komiteji in sorodne organizacije bili tekom let in še vedno so sposobni dostopati do vseh vej svojih vlad, je bilo Mednarodni organizaciji preprečeno, da bi iskala možnosti uzakonitve v Združenih državah, z namenom, da bi izgubila olajšavo plačevanja davkov. Zaradi tega mi je bilo v lastni državi onemogočeno to, kar sem nagovarjala vse ostale sorodne organizacije, da si prizadevajo storiti v svojih.« 

Leta 1956 je ukinila The World Calendar Association, Incorporated. Organizacija je preostanek stoletja nadaljevala svoje delo pod imenom International World Calendar Association. Med kasnejšimi direktorji je bila tudi Molly E. Kalkstein, Achelisova naslednica, ki je v času svojega mandata od 2000 do 2004 poskrbela za prvo uradno spletno stran organizacije. V letu 2005 je sledila reorganizacija, vključno imena, ki se poslej glasi The World Calendar Association, International. Trenutno je organizacija dejavna na področju sprejetja koledarja leta 2023 oz.2034, ko se leto spet začne z nedeljo. Sedanji direktor je Wayne Edward Richardson iz Ellinwooda, Kansas.

Prednosti in težave

Kakor tudi pri drugih predlogih koledarske prenove, tako tudi pri tem zagovorniki izpostavljajo številne prednosti svetovnega koledarja.

Najbolj se poudarja preprosta zgradba. Vsak dan je v kateremkoli letu na isti datum. Četrtletne statistike so lažje primerljive, saj so si četrtletja med seboj docela enaka. Kar zadeva tiskanje, koledar za vsa leta nima drugih razlik, kot le letnico na vrhu. Delovne in šolske urnike poslej ni več potrebno vsako leto spreminjati, kar se pozna v zmanjšanih stroških. Koledar si lahko vsakdo zlahka zapomni, kakor številčnico od ure.

Svetovni koledar se od 1. septembra do 28. februarja (pol leta, torej) popolnoma ujema z gregorijanskim koledarjem. Pri preostalih dnevih pa pride do manjšega zamika, ki pa ni večji od dveh dni.

Glavni nasprotniki so bili v 20. stoletju verski voditelji, katerih privrženci dosledo razlagajo svoje svete spise v prid čaščenju vsakega 7-dnevnega intervala (za kar bi bil izbran neki dan v tednu, le-tega pa so si izbrali različno, glede na svoja verska prepričanja). Predočili so, da se prestopni dnevi štejejo zunaj običajnega sedemdnevnega tedna, kar prelamlja tradicionalni sedem dnevni interval. Ti pomisleki so vplivali na odločitev vlade ZDA, da pri Združenih narodih leta 1955 ni predlagala nadaljnjih raziskav.

Zagovorniki svetovnega koledarja se zavedajo, da so se nedorečene razprave pričele v času, ko komunikacijska tehnologija še ni bila sposobna predstaviti zasnovo koledarja večini ljudi, da bi lahko najprej sami razpravljali o prednostih. Zagovorniki sprejetja koledarja leta 2012 pa so poudarili, da se lahko Svetovni dan in Dan prestopnega leta smatrata za »dvojni sobotni dan« pri tistih, ki želijo ohraniti sedem dnevni interval. Dokler posamezniki zanikajo to osebno in neokrnjeno možnost, za katero se borijo, toliko časa se bodo tedni nadaljevali brez prekinitev. Druga podobna na verski osnovi temelječa trditev pa pravi, da mora biti razlika med sobotnimi dnevi natanko 7 dni in da bi bila razlika po tednu s Svetovnim dnem 8 dni.

Svetovni koledar za razliko od drugih predlogov ni skladen z mednarodnim standardom ISO 8601, na osnovi katerega je narejen gregorijanski koledar. Razlika se nanaša na prvi dan tedna (nedelja vs. ponedeljek), pa tudi, ISO 8601 ne podpira prestopnih dni. Kakorkoli že, svetovni koledar še najmanj spreminja gregorijanskega, le v toliko, da bi ga izboljšal, poenostavil ter zagotovil večno neprekinjenost.

Glej tudi

• 53-tedenski koledar
• koledarska prenova
• Tabelarna primerjava med svetovnim in gregorijanskim koledarjem

Zunanje povezave

• Uradna stran Organizacije za svetovni koledar (angleško)
• Koledarska reforma (angleško)