Milankovićev koledar
Milankovićev koledar je prenovljeni koledar pravoslavne Cerkve, kot ga je predlagal Milutin Milanković (1879–1958), srbski geofizik, klimatolog in astronom. Ta koledar se imenuje tudi reformirani julijanski koledar.
Julijanski koledar, ki so ga uporabljale vse pravoslavne Cerkve, je ob začetku 20. stoletja zaostajal za astronomskimi dogodki (in za gregorijanskim koledarjem) že za 13 dni. Zato so se v pravoslavju razvile pobude, da bi koledar prenovili. Leta 1923 je Ljuba Jovanović, minister za verstvo v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, nagovoril Milankovića, da naj poskusi pripraviti predlog novega pravoslavnega koledarja. Za pobudo so se skrivali tudi čisto praktični razlogi: ker so v Kraljevini SHS živeli katoliki in pravoslavci, so vsak cerkveni praznik v državi proslavljali dvakrat.
Na vsepravoslavnem kongresu v Carigradu maja 1923 je Milanković predstavil naslednje predloge:
- začetek leta bi popravili za 13 dni. S tem bi se izravnala astronomska razlika, ki se je nabrala od Prvega nicejskega koncila leta 325. Predvidoma bi to storili oktobra 1923.
- pravilo za dodajanje prestopnih dni bi popravili tako, da ne bi več prišlo do zaostajanja koledarja za astronomskimi pojavi. Popravek bi veljal za leta, ki se končajo na 00. Táko leto je po Milankoviću prestopno, samo če da letnica pri deljenju z 900 ostanek 200 ali 600.
Po Milankoviću so torej neprestopna leta: 2100, 2200, 2300, 2500, 2600, 2700, 2800, 3000, 3100, 3200, 3400, 3500, 3600, 3700 itd.
(Po gregorjanskem so neprestopna leta, ki niso deljiva s 400, torej: 2100, 2200, 2300, 2500, 2600, 2700, 2900, 3000, 3100, 3300, 3400, 3500, 3700, itd) - Milanković je predlagal tudi, da bi računanje datuma velike noči uskladili z astronomskimi opazovanji. Velika noč je (po določbah Prvega nicejskega koncila iz leta 325) nedelja po prvi polni luni po pomladnem enakonočju. Pri tem so pravoslavne cerkve upoštevale datum polne lune izračunan po Metonovi formuli, ki pa že zdavnaj ne drži več. Milanković je predlagal, da bi preprosto upoštevali resnični astronomski trenutek nastopa polne lune.
Milankovićev koledar se ujema z gregorijanskim v letih od 1901 do 2799, dolgoročno pa je natančnejši - po letu 2800 manj odstopa od astronomskih pojavov. Nekateri so zato pomislili tudi na možnost, da bi dolgoročno Milankovićev koledar prevladal nad gregorijanskim. To je verjetno tudi en od razlogov, da so Milankovićeve predloge na kongresu soglasno sprejeli.
Reformirani julijanski koledar je za cerkveno uporabo sprejela večina pravoslavnih patriarhatov in cerkva (nekatere v kasnejših desetletjih):
- Ekumenski patriarhat v Carigradu
- Albanska pravoslavna cerkev
- Grški pravoslavni patriarhat v Aleksandriji
- Grški pravoslavni patriarhat v Antiohiji
- Bolgarska pravoslavna cerkev
- Romunska pravoslavna cerkev
- Ciprska pravoslavna cerkev
- Grška pravoslavna cerkev
- Pravoslavna cerkev Češke in Slovaške
- Pravoslavna cerkev Ukrajine
- Pravoslavna cerkev v Ameriki
Datum velike noči se tudi v reformiranem koledarju ne sklada s katoliškim, saj je določen po napačno izračunani pomladni polni luni.