Lunine mene

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Lunine mene in libracije leta 2020, videno iz severne poloble na urnih razmakih, z naslovi in ostalo grafiko
Lunine mene in libracije leta 2020, videno iz južne poloble na urnih intervalih, z naslovi in dodatno grafiko
Polna luna zahaja za goro San Gorgonio (Kalifornija) na jutro v sredini poletja.

Lunina mena je oblika neposredno osvetljenega dela Lune, videno iz Zemlje. Lunine mene se skozi periodo sinodskega meseca (okoli 29,53 dni) počasi spreminjajo, saj se orbitalni položaji Lune okoli Zemlje in Zemlje okoli Sonca spreminjajo.

Luna je plimsko zaklenjena z zemljino gravitacijo; to pomeni, da nam Luna kaže vedno isto stran (zaradi libracije pa skupno rahlo več). Tako imenovana bližnja stran je spremenljivo osvetljena, kar je odvisno od položaja Lune v njeni orbiti. To pomeni, da se delež Lune, ki je osvetljen, lahko spreminja od 0% (mlaj) do 100% (ščip). Lunin terminator je meja med osvetljeno in temno poloblo.

Vsaka izmed štirih "srednjih" luninih men (glej spodaj) traja okoli 7,4 dni, a se rahlo spreminja zaradi eliptične oblike lunine tirnice. Če ne upoštevamo nekaterih kraterjev blizu luninih polov, kot so Shoemaker, so vsi deli Lune osvetljeni s sončno svetlobo za 13,77 dni, ki jih sledi 13,77 dni "noči". (Daljna stran Lune, ki kaže stran od Zemlje se včasih imenuje tudi "temna stran Lune", toda to je neposrečeno ime).

Lunine mene[uredi | uredi kodo]

Lunine mene, gledano južno iz severne poloble. Vsaka mena bi se zavrtela za 180°, če bi jih opazovali severno iz južne poloble. Gornji del diagrama ni v merilu, tudi Luna je v resnici veliko dlje od Zemlje, kot je prikazano tukaj.

Poznamo štiri osnovne lunine mene: mlaj (prazna luna), prvi krajec, ščip (polna luna) in zadnji krajec, ko je lunina ekliptična dolžina kot s Soncem (videno z Zemlje) zaporedno 0°, 90°, 180° in 270°.[a] Vsaka izmed teh faz se zdi rahlo drugačna ob različnih krajih na različnih lokacijah po Zemlji. Med intervali med osnovnimi menami so srednje mene, med katerimi je Lunina navidezna oblika ali srp ali dokaj debela luna. Te srednje mene trajajo eno četrtino sinodskega meseca ali 7,38 dni v povprečju.[b] Opis rastoči se uporablja za srednjo meno, ko se lunina navidezna oblika debeli od mlaja proti ščipu, opis upadajoči pa se uporablja za srednje faze, ko se oblika manjša. Najdaljše trajanje med polno in prazno luno (ali med prazno in polno luno) je okoli 15 dni in 14,5 ur, najkrajše trajanje pa traja le 13 dni in 22,5 ur.

  • Mlaj se zdi višje na poletni sončev obrat kot na zimski sončev obrat.
  • Prvi krajec se zdi višje na nebu na pomladno enakonočje kot na jesensko enakonočje.
  • Polna luna se zdi višje na zimski sončev obrat kot na poletni sončev obrat.
  • Zadnji krajec se zdi višje na jesensko enakonočje kot na pomladno enakonočje.
  • Rastoči srp se zdi višje na sredini pomladi (5. maja na severni polobli in 7. november na južni polobli) kot na sredini jeseni (7. november na severni polobli ali 5. maj na južni polobli).
  • Rastoča luna se zdi višje v sredini jeseni (4. februar na severni polobli ali 7. avgust na južni polobli) kot v sredini poletja (7. avgust na severni polobli ali 4. februar na južni polobli).
  • Upadajoča luna se zdi višje v sredini jeseni (7. november na severni polobli ali 5. maj na južni polobli) kot na sredini pomladi (5. maj na severni polobli ali 7. november na južni polobli).
  • Upadajoči srp se zdi višje v sredini poletja (7. avgust na severni polobli ali 4. februar na južni polobli) kot v sredini jeseni (4. februar na severni polobli ali 7. avgust na južni polobli).
Principal and intermediate phases of the Moon
Lunina mena Severna polobla Južna polobla Vidnost Povprečen
čas luninega vzhoda
Povprečen čas
najvišjega položaja
Povprečen čas luninega zahoda Severna polobla Južna polobla Fotografija (pogled iz

severne poloble)

Mlaj Disk je popolnoma v sončevi senci
(osvetljen le z zemljino svetlobo)
Neviden (preblizu Sonca) 6:00 12:00 18:00
Moon phase 0.svg
Moon phase 0.svg
Ni vidna
Rastoči srp Desna stran, osvetljen 0,1%–49,9% Leva stran, osvetljen 0,1–49,9% Pozno jutro do večernega mraka 9:00 15:00 21:00
Moon phase 1.svg
Moon phase 7.svg
Waxing crescent moon 20131108.jpg
Prvi krajec Desna stran, osvetljen 50% Leva stran, osvetljen 50% Popoldan in zgodaj zvečer 12:00 18:00 24:00
Moon phase 2.svg
Moon phase 6.svg
Daniel Hershman - march moon (by).jpg
Rastoča luna Desna stran, osvetljen 50,1%–99,9% Leva stran, osvetljen 50,1%–99,9% Pozni popoldan in večino noči 15:00 21:00 3:00
Moon phase 3.svg
Moon phase 5.svg
Lune-Nikon-600-F4 Luc Viatour.jpg
Ščip 100% osvetljen disk Od sončnega zahoda do sončnega vzhoda (vso noč) 18:00 24:00 6:00
Moon phase 4.svg
Moon phase 4.svg
20110319 Supermoon.jpg
Upadajoča luna Leva stran, osvetljen 99,9%–50,1% Desna stran, osvetljen 99,9%–50,1% Večino noči in zgodaj zjutraj 21:00 3:00 9:00
Moon phase 5.svg
Moon phase 3.svg
2013-01-02 00-00-55-Waning-gibbous-moon.jpg
Zadnji krajec Leva stran, osvetljen 50% Desna stran, osvetljen 50% Pozno noč in jutro 24:00 6:00 12:00
Moon phase 6.svg
Moon phase 2.svg
Waning gibbous moon near last quarter - 23 Sept. 2016.png
Upadajoči srp Leva stran, osvetljen 49,9%–0,1% Desna stran, osvetljen 49,9%–0,1% Jutranji mrak in zgodnji popoldan 3:00 9:00 15:00
Moon phase 7.svg
Moon phase 1.svg
2011-11-19-Waning crescent moon.jpg
Video predstavlja prikaz, kako se Luna premika skozi posamezne mene – posledica njene tirnice, ki ji omogoči, da so skozi mesec osvetljeni njeni različni deli. Kamera je pritrjena na Luno, zato se Zemlja izredno hitro vrti spodaj.

Ne-zahodne kulture uporabljajo tudi drugačno število luninih faz; na primer tradicionalni Havajci imajo skupno 30 men (eno na dan).[1]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Četrtinske mene se zgodijo, ko je kot opazovalec–Luna–Sonce enak 90°, znan tudi kot kvadratura. To ni enako kot pravi kot, toda razlika je zelo majhna.
  2. Their durations vary slightly because the Moon's orbit is somewhat elliptical, so its orbital speed is not constant.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Hawaiian Moon Names". Imiloa, Hilo Attractions. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2014-01-02. Pridobljeno 2013-07-08.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Splošno[uredi | uredi kodo]

Izobraževalni pripomočki[uredi | uredi kodo]