Kitajski koledar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
See caption
Kitajski koledar za leto 2017
Stran kitajskega koledarja

Tradicionalni kitajski koledar (znan tudi kot Agrikulturni koledar [農曆; 农历; Nónglì; 'kmetijski koledar'], nekdanji koledar [舊曆; 旧历; Jiùlì], tradicionalni koledar [老曆; 老历; Lǎolì] ali koledar Yin [陰曆; 阴历; Yīnlì; 'yin koledar']), je lunisončen koledar, ki šteje leta, mesece in dneve lede na astronomske dogodke. Na Kitajskem ga obravnava kitajski nacionalni standard GB/T 33661–2017, "Izračunavanje in razglasitev kitajskega koledarja", ki ga je izdala Kitajska administracija za standardizacijo 12. maja 2017.

Moderna Kitajska uporablja sedaj gregorijanski koledar, toda tradicionalni kitajski koledar še vedno določa datume praznikov—kot so recimo kitajsko novo leto in festival lantern—tako na Kitajskem kot v čezmorskih kitajskih skupnostih. Tradicionalni koledar tudi posebej poimenuje posebne dneve znotraj leta, katere uporabijo ljudje za izbiro "dobrih" dni za poroke, pogrebe, selitve ali otvoritve podjetja. Večerni program za novice Xinwen Lianbo v LRK še vedno pove datum v gregorijanskem in tradicionalnem koledarju.

Kot kitajske pismenke, se po različnih delih vzhodnoazijske kulturne sfere uporabljajo različne verzije koledarja. Koreja, Vietnam in otočje Ryukyu so prevzeli kitajski koledar in ga spremenili v korejski, vietnamski in ryukyjuški koledar. Glavna razlika od tradicionalnega kitajskega koledarja je drugačna uporaba poldnevnikov, ki posledično iste astronomske dogodke—in koledarske dogodke (praznike), ki temeljijo na njih—umestijo na različne dneve. Izvor v kitajskem koledarju ima tudi tradicionalni japonski koledar (ki temelji na japonskem poldnevniku), toda njegova uradna raba se je ukinila leta 1873 kot del reforme po obnovi Meidži. Koledarji v Mongoliji in Tibetu so vsrkali dele tradicionalnega kitajskega koledarja, ampak niso njegovi direktni potomci. [1]

Dnevi se začnejo in končajo opolnoči. Meseci se pričnejo na dan mlaja (prazna luna). Leta se začnejo na drugo (ali tretjo) prazno luno po zimskem sončnem obratu. Začetek in konec vsakega meseca temelji na sončevih dobah. Šestdesetiški cikel, ki ga sestavljajo debla (干) in veje (支), se uporablja za identifikacijo leta, meseca in prestopnega meseca. Dolžina meseca se označi kot dolgo (大, dobesedno "veliko" za mesece s 30 dnevi) ali kratko (小, dobesedno "majhno" za mesece z 29 dnevi).

Struktura[uredi | uredi kodo]

Elementi[uredi | uredi kodo]

Elementi tradicionalnega kitajskega koledarja so:

  • Dan, od ene polnoči do druge
  • Mesec, obdobje od ene prazne lune do druge. Tako imenovani sinodski mesec je dolg okoli 29+1732 dni.
  • Datum, ko se dan zgodi v mesecu. Dnevi so označeni v zaporedju od 1 do 29 (ali 30).
  • Leto, čas za en obrat Zemlje okoli Sonca. Meri se od prvega dneva pomladi (lunisončno leto) ali zimskega sončnega obrata (sončno leto). Leto traja okoli 365+31128 dni.
  • Zodiak, 112 leta ali 30° na ekliptiki. Zodiak je dolg okoli 30+716 dni.
  • Sončeva doba, 124 leta ali 15° na ekliptiki. Sončeva doba je dolga okoli 15+732 dni.
  • Koledarski mesec, ko se mesec zgodi znotraj leta. Nekateri meseci se lahko ponovijo.
  • Koledarsko leto, ko se določi začetek in konec leta. Leto se začne na prvi dan pomladi, ki ga definira druga (včasih tretja) prazna luna po zimskem solsticiju. Koledarsko leto lahko traja 353–355 ali 383–385 dni.

Kitajski koledar je lunisončni, kar je podobno indijskemu in hebrejskemu koledarju.

Dan[uredi | uredi kodo]

See caption
Pojasnilna karta za tradicionalni kitajski čas

Kitajska je uporabljala zahodni sistem ura-minuta-sekunda za razdelitev dneva od dinastije Čing.[2] Vmes so se uporabljali še razni sistemi. Sistemi z večkratniki od dvanajst in deset so bili najbolj popularni, saj so se enostavno šteli in poravnali z Nebesnimi debli in Zemeljskimi vejami.

Mesec[uredi | uredi kodo]

Meseci so definirani s časom med dvema mlajema, ki traja povprečno 29+1732 dni. Ne obstaja določena vrednost dolžine meseca za vsak kitajski mesec, torej ima lahko prvi mesec 29 dni (kratki mesec, kitajščina: 小月) v nekaterih letih in 30 dni (dolg mesec, kitajščina: 大月) v ostalih letih.

Imena mesecev[uredi | uredi kodo]

Lunarni meseci so se izvorno poimenovali po naravnih fenomenih. Trenuten dogovor uporablja za imena mesecev številke. Vsak mesec je tudi povezan z eno izmed dvanajstih Zemeljskih vej.

Številka meseca Začetek meseca po gregorijanskem koledarju Fenološko ime Ime Zemeljske veje Sodobno ime
1 21. januar – 20. februar * kitajščina: 陬月; pinjin: zōuyuè; pomen "vogalni mesec". Mesec pegazovega kvadrata kitajščina: 寅月; pinjin: yínyuè; pomen "mesec tigra" kitajščina: 正月; pinjin: zhēngyuè; pomen "prvi mesec"
2 20. februar – 21. marec * 杏月; xìngyuè; 'mesec marelice' 卯月; mǎoyuè; 'mesec zajca' 二月; èryuè; 'drugi mesec'
3 21. marec – 20. april * 桃月; táoyuè; 'mesec breskve' 辰月; chényuè; 'mesec zmaja' 三月; sānyuè; 'tretji mesec'
4 20. april – 21. maj * 梅月; méiyuè; 'mesec cveta slive' 巳月; sìyuè; 'mesec kače' 四月; sìyuè; 'četrti mesec'
5 21. maj – 21. junij * 榴月; liúyuè; 'mesec granatnega jabolka' 午月; wǔyuè; 'mesec konja' 五月; wǔyuè; 'peti mesec'
6 21. junij – 23. julij * 荷月; héyuè; 'lotusov mesec' 未月; wèiyuè; 'mesec koze' 六月; liùyuè; 'šesti mesec'
7 23. julij – 23. avgust * 蘭月; 兰月; lányuè; 'mesec orhideje' 申月; shēnyuè; 'mesec opice' 七月; qīyuè; 'sedmi mesec'
8 23. avgust – 23. september * 桂月; guìyuè; 'mesec dišečega oljkovca' 酉月; yǒuyuè; 'mesec petelina' 八月; bāyuè; 'osmi mesec'
9 23. september – 23. oktober * 菊月; júyuè; 'mesec krizanteme' 戌月; xūyuè; 'mesec psa' 九月; jiǔyuè; 'deveti mesec'
10 23. oktober – 22. november * 露月; lùyuè; 'vlažni mesec' 亥月; hàiyuè; 'mesec prašiča' 十月; shíyuè; 'deseti mesec'
11 22. november – 22. december * 冬月; dōngyuè; 'zimski mesec'; 葭月; jiāyuè; 'mesec trsja' 子月; zǐyuè; 'mesec podgane' 冬月; shíyīyuè; 'enajsti mesec'
12 22. december – 21. januar * 冰月; bīngyuè; 'ledeni mesec' 丑月; chǒuyuè; 'mesec vola' 臘月; 腊月; làyuè; 'zadnji mesec'
  • Gregorijanski datumi so približki in se morajo uporabljati pazljivo. Veliko let ima prestopne mesece. Primer je 2020, ki ima prestopni 4. mesec.

Sončeva doba[uredi | uredi kodo]

Sončevo leto (歲; 岁; Suì) je čas med dvema zimskima solsticijema in se deli na 24 sončevih dob, ki so znane kot jié qì (節氣). Vsaka doba predstavlja 15° ekliptike. Dobe označujejo zahodne in kitajske letne čase, pa tudi ekvinokcije, solsticije in ostale kitajske dogodke. Sode sončeve dobe (označene z "Z") so glavne, lihe (označene z "J") pa so stranske.[3] Sončevi dobi qīng míng (清明) 5. aprila in dōng zhì (冬至) 22. decembra se na Kitajskem praznujeta.

24 Jié Qì (節氣)
Število Ime Kitajsko ime Dogodek Datum
J1 Lì chūn 立春 Začetek pomladi 4. februar
Z1 Yǔ shuǐ 雨水 Deževnica 19. februar
J2 Jīng zhé 驚蟄;惊蛰 Prebujanje žuželk 6. marec
Z2 Chūn fēn 春分 Marčevsko enakonočje 21. marec
J3 Qīng míng 清明 Čista svetloba 5. april
Z3 Gǔ yǔ 谷雨 Žitni dež 20. april
J4 Lì xià 立夏 Začetek poletja 6. maj
Z4 Xiǎo mǎn 小滿;小满 Zrelo žito 21. maj
J5 Máng zhòng 芒種;芒种 Žito v ušesu 6. junij
Z5 Xià zhì 夏至 Junijski sončev obrat 22. junij
J6 Xiǎo shǔ 小暑 Rahla vročina 7. julij
Z6 Dà shǔ 大暑 Velika vročina 23. julij
J7 Lì qiū 立秋 Začetek jeseni 8. avgust
Z7 Chǔ shǔ 處暑;处署 Meja vročine 23. avgust
J8 Bái lù 白露 Bela vlaga 8. september
Z8 Qiū fēn 秋分 Septembrsko enakonočje 23. september
J9 Hán lù 寒露 Hladna vlaga 8. oktober
Z9 Shuāng jiàng 霜降 Začetek mraza 24. oktober
J10 Lì dōng 立冬 Začetek zime 8. november
Z10 Xiǎo xuě 小雪 Rahel sneg 22. november
J11 Dà xuě 大雪 Velik sneg 7. december
Z11 Dōng zhì 冬至 Decembrski sončev obrat 22. december
J12 Xiǎo hán 小寒 Rahel mraz 6. januar
Z12 Dà hán 大寒 Velik mraz 20. januar

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Janson, Svante. "Tibetan Calendar Mathematics" (PDF). Pridobljeno dne 26 November 2019.
  2. Sôma, Mitsuru; Kawabata, Kin-aki; Tanikawa, Kiyotaka (25 October 2004). "Units of Time in Ancient China and Japan". Publications of the Astronomical Society of Japan. 56 (5): 887–904. Bibcode:2004PASJ...56..887S. doi:10.1093/pasj/56.5.887. ISSN 0004-6264.
  3. Aslaksen, Helmer. "When is Chinese New Year?" (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 13 March 2009. Pridobljeno dne 27 July 2019.

Nadaljnje branje[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Koledarji
Pretvorba datumov


Pravila[uredi | uredi kodo]