Jaslice

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Jaslice so kipci ali slike, postavljeni za božične praznike kot ponazoritev Kristusovega rojstva. Značilne so za Rimskokatoliško cerkev in Katoliške cerkve vzhodnega obreda.

Zgodovina jaslic[uredi | uredi kodo]

Prva znana upodobitev živih jaslic sega v leto 1223, ko je sv. Frančišek Asiški v Grecciu (Italija) obhajal božični večer v votlini nad vasjo.

Na Slovenskem so prvi postavili jaslice jezuiti. To je bilo v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani leta 1644. V njih so poldrugi meter visoke osebe, kipi, v zaporednih različnih prizorih predstavljale božične skrivnosti.

Značilnosti[uredi | uredi kodo]

Figure so v poljubni velikosti. Lahko so iz lesa, kamna, gline, izrezane iz papirja. Postavljene so na podlago iz mahu ali trave. Ponekod pripravijo tudi žive jaslice - v Sloveniji so tovrstne najbolj znane v Postojnski jami, ali pa ledene jaslice (Mojstrana). Na Brezjah se nahaja muzej, kjer so na ogled jaslice z vsega sveta.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]