Jaslice

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
slovenske zunanje jaslice

Jaslice so kipci ali slike, postavljeni za božične praznike kot ponazoritev Kristusovega rojstva. Značilne so za Rimskokatoliško cerkev in Katoliške cerkve vzhodnega obreda.

Zgodovina jaslic[uredi | uredi kodo]

Prva znana upodobitev živih jaslic sega v leto 1223, ko je sv. Frančišek Asiški v Grecciu (Italija) obhajal božični večer v votlini nad vasjo.

Na Slovenskem so prvi postavili jaslice jezuiti. To je bilo v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani leta 1644. V njih so poldrugi meter visoke skulpture, kipi, ki v zaporednih različnih prizorih predstavljajo božične skrivnosti.

Značilnosti[uredi | uredi kodo]

Figure so v poljubni velikosti. Lahko so iz lesa, kamna, gline, izrezane iz papirja. Postavljene so na podlago iz mahu ali trave. Ponekod pripravijo tudi žive jaslice - v Sloveniji so tovrstne najbolj znane v Postojnski jami, ali pa ledene jaslice (Mojstrana). Na Brezjah se nahaja muzej, kjer so na ogled jaslice iz vsega sveta.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]