Dvorec Frajštajn

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Dvorec Frajštajn
Dvorec Frajštajn
LegaSpodnja Polskava 299, 2331 Pragersko
Občina Slovenska Bistrica
Koordinati46°25′1″N 15°37′48″E / 46.41694°N 15.63000°E / 46.41694; 15.63000Koordinati: 46°25′1″N 15°37′48″E / 46.41694°N 15.63000°E / 46.41694; 15.63000
Zgrajenookoli 1570
Arhitekturni slogRenesančna arhitektura
Lastnikzasebna lastnina
Uradno ime: Spodnja Polskava - Grad Frajštajn
Razglasitev18. februar 1998
evid. št.6914[1]
Dvorec Frajštajn se nahaja v Slovenija
Dvorec Frajštajn
Geografska lega: Dvorec Frajštajn, Slovenija

Dvorec Frajštajn (druga imena: Freistein, Freyenstein) je renesančni dvorec na robu vasi Sele pri Spodnji Polskavi, na ravnini severovzhodno od Slovenske Bistrice.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Okoli leta 1570 je dvorec po načrtih italijanskega arhitekta na mestu požganega dvorca Rosenberghofa dal zgraditi protestantski plemič Janez Regal (nem. Johann Regall zu Kranichsfeld und Freinstein) iz Rač.[2] Leta 1635 so ga oplenili in požgali uporni kmeti.

Nekdanji lastniki[uredi | uredi kodo]

  • 1570 - Janez Regal
  • 1603 - Jurij Stubenberg
  • 1607 - baron Erazem Dietrichstein
  • 1670 - samostan dominikank Studenice
  • 1782 - državni verski sklad
  • 1828 - grof Klemens von Brandis
  • 1904 - grof Sigmund Batthyany
  • med vojnama - Miroslav Ausch
  • po vojni - kmetijski kombinat Ptuj

Dvorec je bil v register nepremične kulturne dediščine vpisan 18. februarja 1998, za nepremični spomenik lokalnega pomena pa potrjen 19. marca 2013.[3]

Stavbna zasnova in arhitektura[uredi | uredi kodo]

Vischer, Topographia Ducatus Stiria

Zaradi izpostavljene lege sredi ravnine, so dvorec v preteklosti obdajala gospodarska poslopja z obzidjem,[4] danes pa utrdbenih sestavin s stolpi, ki jih kaže Vischerjev bakrorez iz leta 1681, ni več.

Dvoinpolnadstropna stavba ima zaradi izven-nivojske kleti poševno zidano pritličje, na podstrešju so majhna okna, pod streho pa konzolni venčni zidec. Na glavni fasadi na severni strani, ki ima kar pet okenskih linij, dominira lepo oblikovan portal, okrašen z rozetami in motivom dragih kamnov. Nad portalom sta v dveh nadstropjih kamniti renesančni trifori in nad njima še podstrešna bifora. Fasade so višinsko deljene s kamnitimi venci, ki potekajo pod okni tako, da vključujejo okenske police. V notranjosti so v vseh etažah v vhodni osi velike veže z banjastimi oboki in grebenastimi sosvodnicami. V njih so prehodi v stranske, prav tako obokane prostore, v vseh etažah, opremljeni z velikimi kamnitimi portali.

Dvorec Frajštajn 1915

Dvorec danes[uredi | uredi kodo]

Pred kratkim je dvorec, vključno s pripadajočimi gospodarskimi poslopji - pristavo, kupil poslovnež Milan Slavič, samooklicani grof Falski ali graščak M. Maximilian Slavič. Dvorec se sedaj prenavlja, kmalu pa bo tudi odprt za javnost, na ogled bodo različne muzejske zbirke in postavitve.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 6914«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
  2. »Gradovi v Sloveniji, neme priče preteklosti«. Pridobljeno 18. marca 2022.
  3. »Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena za Občino Slovenska Bistrica« (PDF). Pridobljeno 19. marca 2022.
  4. Stopar Ivan (1991). Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji. Knj. 2, Med Prekmurjem in porečjem Dravinje: občine Gornja Radgona, Lenart, Lendava, Ljutomer, Murska Sobota, Ormož, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice. Založba Park. str. 23. COBISS 27063296.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Stopar Ivan: Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji. Knj. 2, Med Prekmurjem in porečjem Dravinje: občine Gornja Radgona, Lenart, Lendava, Ljutomer, Murska Sobota, Ormož, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice Ljubljana, Park, 1991 (COBISS)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]