Brandisi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Rodbina Brandis (tudi Brandis zu Leonburg) je plemiška rodbina, ki je v 19. in 20. stoletju bila pomembna posestnica na Slovenskem.

Grb rodbine Brandis

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Brandisi izhajajo iz prastare švicarske rodbine, ki je imela istoimenski izvorni grad v Emmenthalu. Johann von Brandis se je bojeval, po ustnih virih, že leta 935 pod kraljem Henrikom I. Poleg tega so bili pripadniki te družine že takrat cerkveni dostojanstveniki- škofje v Constanz-u und Chur-ju. Posesti so dedovali po dedni pogodbi od grofov Werdenberg und Toggenburg. Te posesti so bile: Blumeneck, Vaduz, Schellenberg in Mayenfeld; svoj grad Brandis pa so prodali mestu Bern. Z Johannom von Brandisom, župnikom v Churju je švicarska linija Brandisov leta 1509 po moški liniji izumrla. Že v 12. stoletju pa je bila ena linija te rodbine odcepljena na Tirolsko in zasedla grad Lanaburg(tudi Leonburg). Leta 1570, po drugih virih 1573 so postali baroni, grofski naslov pa sta 24. marca 1654 pridobila brata, dotlej še barona Andreas Wilhelm in Veit Benno von Brandis. Ta dva sta ustvarila dve liniji: grof Andreas Wilhelm se je stalno nastanil v Avstriji, kjer je dedoval posesti po baronih Khünburg in po grofih von Khist v Spodnji Avstriji in na avstrijskem Štajerskem. Ta linija je izumrla leta 1790. Posesti je prevzela linija drugega brata, ki je bila t. i. mlada linija in ki ji je načeloval grof Veit Benno. Pripadniki te so bili imenovani ne le grofje Brandis, marveč še baroni zu Leonburg, Forstburg und Fohlburg.

Medtem, ko je bila ta linija in vse naslednje, ki so iz nje izhajale grofovska se je v Nemčiji vršila baronska linija Brandisov.

Pomembne osbnosti[uredi | uredi kodo]

Posesti[uredi | uredi kodo]

Grofje Brandisi so na Slovenskem imeli v svoji lasti: