Pojdi na vsebino

Osnovna šola

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Osnovna šola je šola, ki jo učenec obiskuje kot prvo šolo. Dejavnosti osnovnošolskega izobraževanja vključujejo vzgojo in obvezno izobraževanje, druge oblike izobraževanja za otroke in mladino ter izobraževanje za odrasle. Namen osnovnošolskega izobraževanja je omogočiti učencem, da pridobijo znanje, koncepte, spretnosti, stališča in navade, potrebne za življenje in delo ali nadaljnje izobraževanje.

Trajanje osnovne šole se razlikuje glede na državo.

V Sloveniji je obiskovanje osnovne šole obvezno za vse otroke, ko dosežejo zahtevano starost. Zakon o osnovni šoli (ZOsn-UPB3)[1] ureja osnovnošolsko izobraževanje, ki ga izvajajo javne in zasebne osnovne šole ali se izvaja kot izobraževanje na domu.

Osnovna šola je bila osemletna do leta 2000, ko je bila postopoma uvedena devetletna osnovna šola. S tem so vsi, ki so obiskovali osemletno osnovno šolo, iz petega šli v sedmi razred, v šolskem letu 2007/08 pa se je v Sloveniji šolala zadnja generacija s petimi osemletnimi in tremi devetletnimi razredi.

Šolanje se lahko nato prostovoljno nadaljuje na srednji šoli, denimo na gimnaziji.

Zakon o osnovni šoli

[uredi | uredi kodo]

Navedeni so samo nekateri členi:

  • v 3. členu zakona piše: »Obvezno osnovnošolsko izobraževanje traja devet let. Z vstopom v 1. razred osnovne šole otrok pridobi status učenca. Učenec zaključi osnovnošolsko izobraževanje, ko uspešno konča 9. razred.«
  • V 6. členu piše: »Učni jezik v osnovni šoli je slovenski. Učni jezik v osnovnih šolah v jeziku narodne skupnosti je italijanski, v dvojezičnih osnovnih šolah pa slovenski in madžarski.«
  • V 14. členu piše: »Program osnovnošolskega izobraževanja obsega obvezni program in razširjeni program.«

Osnovnošolsko izobraževanje se deli na tri vzgojno-izobraževalna obdobja:

  • Prvo obdobje traja od 1. do 3. razreda.
  • Drugo obdobje traja od 4. do 6. razreda.
  • Tretje obdobje traja od 7. do 9. razreda.

Zakon ureja tudi Pravice in dolžnosti učencev, preverjanje, ocenjevanje in napredovanje učencev.

Predmeti

[uredi | uredi kodo]

V zakonu so predvideni obvezni in izbirni predmeti. Podrobnosti o predmetnikih so na .

Obvezni predmeti: slovenski jezik in italijanski ali madžarski jezik na narodno mešanih območjih, tuji jezik, zgodovina, zemljepis, državljanska vzgoja in etika, matematika, kemija, biologija, fizika, likovna vzgoja, glasbena vzgoja, športna vzgoja, tehnična vzgoja in gospodinjstvo.

Za učence 7., 8. in 9. razreda se izvaja tudi pouk iz izbirnih predmetov družboslovno-humanističnega sklopa in naravoslovno-tehničnega sklopa. Učenec med izbirnimi predmeti izbere tri predmete, od tega največ dva predmeta iz posameznega sklopa.

Ocenjevanje

[uredi | uredi kodo]

Osnovne šole v Sloveniji uporabljajo opisne ocene v prvem obdobju. V drugem obdobju se učenčevo znanje pri vseh predmetih ocenjuje številčno in opisno. V tretjem obdobju se znanje ocenjuje številčno.

Osnovna šola izda učencu spričevalo ob koncu vsakega razreda. Spričevalo je javna listina.

Nacionalno preverjanje znanja

[uredi | uredi kodo]

»Ob koncu drugega in tretjega obdobja se znanje učencev preverja z nacionalnim preverjanjem znanja, s katerim se preverjajo standardi znanja, določeni z učnim načrtom.«

»Ob koncu drugega obdobja je nacionalno preverjanje znanja za učence prostovoljno, ob koncu tretjega obdobja pa je za vse učence obvezno.«

Izobraževanje na domu

[uredi | uredi kodo]

Zakon (členi 88 do 92) pravi tudi, da imajo starši pravico organizirati osnovnošolsko izobraževanje svojih otrok na domu in s tem v zvezi določa pravice in dolžnosti.

Izobraževanje odraslih

[uredi | uredi kodo]

Kot odrasli se lahko izobražujejo tisti, ki so izpolnili osnovnošolsko obveznost in niso zaključili osnovnošolskega izobraževanja pri čemer se prilagodijo organizacija, preverjanje, ocenjevanje, napredovanje in časovna razporeditev pouka.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]