Radeče
Radeče | |
|---|---|
 | |
  Radeče Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°3′56.55″N 15°11′2.16″E / 46.0657083°N 15.1839333°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Posavska |
| Tradicionalna pokrajina | Dolenjska |
| Občina | Radeče |
| Površina | |
| • Skupno | 2,9 km2 |
| Nadm. višina | 194,1 m |
| Prebivalstvo (2025)[1] | |
| • Skupno | 1.915 |
| • Gostota | 660 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 1433 Radeče |
| Zemljevidi | |
| Spletna stran | visitradece |
Radeče - Trško jedro | |
| Lega | Občina Radeče |
| RKD št. | 23238 (opis enote)[2] |
Radeče (izgovarjava [ˈɾaːdɛtʃɛ] (); nemško Ratschach[3]) so mesto v Posavju z 2000 prebivalci in središče občine Radeče, ob izlivu potoka Sopota v reko Savo; med Zidanim mostom in Sevnico. Razvile so se ob stičišču cestnih, (vodnih) in železniških in prometnih poti, ki povezujejo Dolenjsko, Celjsko kotlino, Spodnje Posavje in Posavsko hribovje. Leta 1862 je bila mimo naselja po levem bregu reke Save speljana železniška proga Zidani most–Zagreb, zaradi česar je začel zamirati rečni splavarski promet. Radeče obkrožajo hribi Loška gora (489 m n. m.), Vranski hrib (579 m n. m.), Svinjski rt (497 m n. m.), Stari grad (272 m n. m.), V hribu (572 m n. m.) in Kočevarjev hrib (580 m n. m.). K mestu spada zaselek Prnovše, na zahodu pa stoji naselje Njivice.
Zanimivosti
[uredi | uredi kodo].jpg)
Splavarjenje na Savi je bilo nekoč pomembna gospodarska dejavnost, zaradi česar so Radeče postale splavarsko pristanišče. Danes po Savi ne vozijo več z lesom naloženi splavi, toda radeški splavarji še vedno ohranjajo splavarsko tradicijo. Na turističnem splavu obiskovalcem predstavijo šege in navade splavarjev ter vožnjo popestrijo s številnimi splavarskimi zgodbami.
Nad reko Savo se dviga star železni most s 84 metrov dolgim lokom. Most je bil zgrajen in odprt za promet v letih 1893 in 1894 po načrtih češkega arhitekta Jana Vladimírja Hráskega, zgradilo pa ga je podjetje Ignaza Gridla. Ob izgradnji je bil to tretji največji tovrstni most v Avstro-Ogrski.
V občini Radeče so leta 2009 priredili svetovni festival praženega krompirja. V občini delujeta Pihalni orkester radeških papirničarjev (PORP) in mažoretke, ki so zelo uspešne na državnih in evropskih tekmovanjih.
Novi dvor (Weixelstein) stoji na Poti na Brod št. 23 jugovzhodno od Radeč. Danes v njem deluje prevzgojni dom.[4]
Gospodarstvo
[uredi | uredi kodo]Osrednja gospodarska panoga v kraju je papirništvo, ki ima izjemno dolgo tradicijo. Arhivski viri dokazujejo, da se je ročna izdelava papirja v Radečah začela že leta 1725, kar kraj uvršča med najstarejša papirniška središča na Slovenskem.
- Glavni članek: Začetek radeške papirnice
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 23238«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, pp. 88–89.
- ↑ Novi Dvor
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- http://www.radece.si
- http://www.ktrc-radece.si Arhivirano 2015-08-01 na Wayback Machine.
| Mednarodno | |
|---|---|
| Nacionalno | |
