Pojdi na vsebino

Seznam mest v Sloveniji

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Seznam mest v Sloveniji.

V Sloveniji velja za mesto večje urbano naselje, ki se po velikosti, ekonomski strukturi, prebivalstveni gostoti, naseljenosti in zgodovinskem razvoju razlikuje od drugih naselij. Izpolnjevati mora ta merila:

  • V skladu z Zakonom o lokalni samoupravi (ZLS; 15.a člen) ima mesto več kot 3000 prebivalcev;
  • naselje dobi status mesta tudi z odločitvijo državnega zbora;
  • glede naselij, ki so status mesta dobila v skladu s predpisi, veljavnimi v času podelitve, državni zbor samo ugotovi, da že imajo status mesta (Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi, UL RS, št. 57/94, 5. člen).[1]

Sklepi Državnega zbora Republike Slovenije, ki razglašajo naselja, ki pridobijo status mesta:[2]

Sklep Državnega zbora Republike Slovenije, katera naselja v Republiki Sloveniji imajo status mesta v skladu s predpisi, veljavnimi v času podelitve (Uradni list RS, št. 22/00)

Sklep o podelitvi statusa mesta naseljem v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 121/05))

Sklep o podelitvi statusa mesta naseljema Lenart v Slovenskih goricah in Zreče (Uradni list RS, št. 197/20)

Z najnovejšim odlokom Vlada Republike Slovenije dne 23. decembra 2020 sta status mesta dobili naselji Lenart v Slovenskih goricah in Zreče, s čimer se je število mest v Sloveniji povečalo na 69.[3]

Seznam mest v Republiki Sloveniji 29. marca 2025

[uredi | uredi kodo]
ime prebivalci 2021 1. omemba status trga status mesta status mesta v Republiki Sloveniji opombe pokrajina
Ajdovščina 6.922[4] 1507[5] 1955 29. 2. 2000[2] Nekdanja deželna meja med Avstrijskim primorjem (Goriško) in Kranjsko (Notranjsko) poteka na tem območju po reki Hubelj ter tako današnja Ajdovščina sega v obe pokrajini (Primorsko in Notranjsko) Primorska
Bled 5.181[4] 1004 1960 29. 2. 2000[2] Gorenjska
Bovec 1.671[4] 1951 29. 2. 2000[2] Primorska
Brežice 6.888[4] 1241 začetek 14. stoletja[6] 1322[7] 29. 2. 2000[2] Štajerska
Celje 37.392[4] 11. april 1451 29. 2. 2000[2] Štajerska
Cerknica 4.022[4] 22. december 2005 22. 12. 2005[8] Notranjska
Črnomelj 5.451[4] 1407 29. 2. 2000[2] Dolenjska
Domžale 13.102[4] 1951 29. 2. 2000[2] Gorenjska
Dravograd 3.095[4] 22. december 2005 22. 12. 2005[8] Koroška
Gornja Radgona 3.703[4] 1952 29. 2. 2000[2] Mesto na desnem bregu Mure, sicer pa Radgona (levi breg) 1299 Štajerska
Grosuplje 7.607[4] 22. december 2005 22. 12. 2005[8] Dolenjska
Hrastnik 4.872[4] 29. 2. 2000[2] Štajerska
Idrija 5.831[4] začetek 18. stoletja 29. 2. 2000[2] Notranjska
Ilirska Bistrica 4.350[4] 1933 29. 2. 2000[2] Notranjska
Izola 11.819[4] 1253 29. 2. 2000[2] Primorska
Jesenice 13.503[4] 1929 29. 2. 2000[2] Gorenjska
Kamnik 13.902[4] 1061 pred 1229 29. 2. 2000[2] Gorenjska
Kočevje 8.113[4] 19. april 1471 29. 2. 2000[2] Dolenjska
Koper 26.054[4] pred 1230 29. 2. 2000[2] Primorska prestolnica Primorska
Kostanjevica na Krki 702 okoli 1215 29. 2. 2000[2] Kovanec z napisom CIVITAS CANDESTRO; prva omemba mesta 1252, Slovenske Benetke ter najmanjše mesto v Sloveniji Dolenjska
Kranj 38.024[4] 1256 29. 2. 2000[2] Gorenjska prestolnica Gorenjska
Krško 6.778[4] 895[9] 5. marec 1477 29. 2. 2000[2] Predel mesta preko Save, na Štajerskem, je nekdanji Videm ob Savi Dolenjska
Laško 3.284[4] 1927 29. 2. 2000[2] Štajerska
Lenart v Slovenskih goricah 3.339 1196 pred 1332 23. december 2020 23. 12. 2020[10] Pred 1955 Sveti Lenart v Slovenskih goricah, preimenovala komunistična oblast Štajerska
Lendava 2.947[4] 1867 29. 2. 2000[2] Prekmurje
Litija 6.767[4] 1952 29. 2. 2000[2] Predel mesta preko Save, na Gorenjskem, je nekdanji Gradec, od tod ime tamkajšnje OŠ Gradec Dolenjska
Ljubljana 285.604[4] med 1220 in 1243 29. 2. 2000[2] Stičišče treh pokrajin Kranjske, Rudnik je že na Dolenjskem, Šentvid nad Ljubljano že na Gorenjskem, Brezovica pri Ljubljani pa že na Notranjskem. Notranjska
Ljutomer 3.308 1249 1265 1927 29. 2. 2000[2] Štajerska
Logatec 9.947[4] 22. december 2005 22. 12. 2005[8] Notranjska
Maribor 97.019[4] 1164[11] 13. stoletje 29. 2. 2000[2] Štajerska prestolnica Štajerska
Medvode 5.330[4] 22. december 2005 22. 12. 2005[8] Gorenjska
Mengeš 7.010[4] 22. december 2005 22. 12. 2005[8] Gorenjska
Metlika 3.226 pred 1335 29. 2. 2000[2] Dolenjska
Mežica 3.164 22. december 2005 22. 12. 2005[8] Koroška
Murska Sobota 11.025[4] 1366 29. 2. 2000[2] Prekmurska prestolnica, prva omemba kot mesto Prekmurje
Nova Gorica 12.871[4] 1948 29. 2. 2000[2] 1455 italijanska Gorica Primorska
Novo mesto 23.878[4] 7. april 1365 29. 2. 2000[2] Dolenjska prestolnica, Dolenjska nekropola Dolenjska
Ormož 1.862 1331 29. 2. 2000[2] Štajerska
Piran 3.827[4] 29. 2. 2000[2] Primorska
Postojna 9.750[4] 3. maj 1909 29. 2. 2000[2] Notranjska prestolnica Notranjska
Prevalje 4.627[4] 22. december 2005 22. 12. 2005[8] Koroška
Ptuj 18.004[4] mlajša kamena doba 69 1376 29. 2. 2000[2] Štajerska
Radeče 1.949 25. avgust 1925 29. 2. 2000[2] Dolenjska
Radovljica 6.133[4] 1473 29. 2. 2000[2] Gorenjska
Ravne na Koroškem 7.254[4] 1952 29. 2. 2000[2] Koroška prestolnica Koroška
Ribnica 3.671[4] ok. 855 1315 1480 22. 12. 2005[8] Dolenjska
Rogaška Slatina 5.082[4] 22. december 2005 22. 12. 2005[8] Štajerska
Ruše 4.214[4] 22. december 2005 22. 12. 2005[8] Štajerska
Sevnica 4.521[4] 1322[7] 1959 29. 2. 2000[2] Štajerska
Sežana 6.172[4] 1060[12] 1952 29. 2. 2000[2] Primorska
Slovenj Gradec 7.267[4] 22. maj 1267 29. 2. 2000[2] Leži v Mislinjski dolini, na Štajerskem, je pa vključen v Koroško statistično regijo. Ko je v Sloveniji ostal le manjši del dežele Koroške, se je razumevanje Koroške skušalo razširiti po Dravski dolini dolvodno, skoraj do Maribora, ter po celotni Mislinjski dolini, skoraj do Velenja. Štajerska
Slovenska Bistrica 8.252[4] 1313 29. 2. 2000[2] Štajerska
Slovenske Konjice 5.155[4] 1146[13] 1251[14] 1964 29. 2. 2000[2] Štajerska
Šempeter pri Gorici 3.720 22. december 2005 22. 12. 2005[8] Primorska
Šentjur 4.927[4] 22. december 2005 22. 12. 2005[8] Štajerska
Škofja Loka 11.706[4] 1274 29. 2. 2000[2] Gorenjska
Šoštanj 2.927 1911 29. 2. 2000[2] Štajerska
Tolmin 3.274 1952 29. 2. 2000[2] Primorska
Trbovlje 13.742[4] 1952 29. 2. 2000[2] Štajerska
Trebnje 3.858 22. december 2005 22. 12. 2005[8] Dolenjska
Tržič 3.744[4] 1926 [15] 29. 2. 2000[2] Gorenjska
Velenje 25.538[4] 20. september 1959 29. 2. 2000[2] Štajerska
Višnja Gora 813 1478 29. 2. 2000[2] Dolenjska
Vrhnika 8.889[4] 1955 29. 2. 2000[2] Notranjska
Zagorje ob Savi 6.020[4] 1296 29. 2. 2000[2] Gorenjska
Zreče 2.998[4] 23. december 2020 23. 12. 2020[10] Štajerska
Žalec 4.983[4] 1964 29. 2. 2000[2] Štajerska
Železniki 2.933 22. december 2005 22. 12. 2005[8] Gorenjska
Žiri 3.654 22. december 2005 22. 12. 2005[8] Gorenjska

Nekdanja mesta

[uredi | uredi kodo]
  • Lož je dobil mestne pravice 8. marca 1477. V uvodu privilegija cesar Friderik III. pravi, da so Turki »naš trg Lož na Kranjskem popolnoma uničili in požgali, zato smo sklenili in odredili, da se ta naš trg priredi v trdnjavo in da se bivališče naših meščanov in ljudi dobro zavaruje ...«. S spremembo naziva iz trga v mesto, Lož dobi pravico do obzidja. Danes ni več mesto.
  • Vipavski Križ (pred 1955 Sveti Križ) je dobil mestne pravice 19. januarja 1532.[16] Danes ni več mesto.

Obdobje Rimskega cesarstva

[uredi | uredi kodo]

V obdobju Rimskega cesarstva sta obstajali dve kategoriji mest – colonia ter municipium. Na ozemlju današnje Slovenije so imela naslednja naselja enega od teh dveh statusov:

# Latinsko ime Slovensko ime Današnje ime Ustanovitev Provinca Status
1 Colonia Ivlia Æmona Emona Ljubljana leta 14 Pannonia Rimska kolonija
2 Atrans Atrans Trojane
3 Carnium Carnium Kranj
4 Castra ad Fluvium Frigidum Castra Ajdovščina
5 Municipium Claudium Celeia Celeja Celje leta 46 Noricum municipij
6 Colatio Colatio Stari trg Noricum
7 Nauportus Nauportus Vrhnika Pannonia
8 Municipium Flavium Latobicorum Neviodunum Neviodunum Drnovo leta 70 Pannonia municipij
9 Colonia Ulpia Traiana Poetovio Poetovio Ptuj konec 1. stoletja Pannonia Rimska kolonija
10 Prætorium Latobicorum Praetorium Latobicorum Trebnje
  1. https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1994-01-2035.
  2. 2,00 2,01 2,02 2,03 2,04 2,05 2,06 2,07 2,08 2,09 2,10 2,11 2,12 2,13 2,14 2,15 2,16 2,17 2,18 2,19 2,20 2,21 2,22 2,23 2,24 2,25 2,26 2,27 2,28 2,29 2,30 2,31 2,32 2,33 2,34 2,35 2,36 2,37 2,38 2,39 2,40 2,41 2,42 2,43 2,44 2,45 2,46 2,47 2,48 2,49 2,50 2,51 »PisRS - Pravno informacijski sistem«. pisrs.si. Pridobljeno 29. marca 2025.
  3. »Vlada podelila status mesta naseljema Lenart v Slovenskih goricah in Zreče«. Vlada Republike Slovenije. 23. december 2020.
  4. 4,00 4,01 4,02 4,03 4,04 4,05 4,06 4,07 4,08 4,09 4,10 4,11 4,12 4,13 4,14 4,15 4,16 4,17 4,18 4,19 4,20 4,21 4,22 4,23 4,24 4,25 4,26 4,27 4,28 4,29 4,30 4,31 4,32 4,33 4,34 4,35 4,36 4,37 4,38 4,39 4,40 4,41 4,42 4,43 4,44 4,45 4,46 4,47 4,48 4,49 4,50 4,51 4,52 4,53 4,54 SiStat - prebivalstvo po naselju, 2021
  5. http://www.tic-ajdovscina.si/?vie=cnt&id=2006080308530677&lng=slo
  6. »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. marca 2016. Pridobljeno 4. septembra 2009.
  7. 7,0 7,1 http://www.brestanica.com/slo/okraju.html[mrtva povezava]
  8. 8,00 8,01 8,02 8,03 8,04 8,05 8,06 8,07 8,08 8,09 8,10 8,11 8,12 8,13 8,14 8,15 »PisRS - Pravno informacijski sistem«. pisrs.si. Pridobljeno 29. marca 2025.
  9. Listina, ki je dolgo veljala za prvo omembo kraja, je bila z raziskavami ugotovljena za ponarejeno. Glej Dušan Kos, Vitez in grad, ZRC SAZU, Ljubljana, 2005, stran 360.
  10. 10,0 10,1 »Vsebina Uradnega lista«. Vsebina Uradnega lista | Uradni list. Pridobljeno 29. marca 2025.
  11. »Prelomnice v zgodovini Maribora | Mestna občina Maribor«. maribor.si. 10. november 2018. Pridobljeno 25. junija 2025.
  12. http://zupnije.rkc.si/sezana/utrinki.html
  13. Baraga Jože, Motaln Valerija, Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Spremna beseda urednika, stran 7.
  14. Zahn UB III str. 170 poda listino z imeni 8 konjiških tržanov (ciues de Gonviz) v.: dr. Stegenšek Avguštin, Konjiška dekanija, stran 22.
  15. http://www.trzic.si/o-trzicu/zgodovina.html
  16. Plesničar, Pavel (1998). Ajdovščina : pogled v njeno preteklost : komentirana objava zgodovine Ajdovščine in Šturij. Pokrajinski arhiv Nova Gorica. str. 59.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]