Pojdi na vsebino

Seznam mest v Sloveniji

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Seznam mest v Sloveniji.

V Sloveniji velja za mesto večje urbano naselje, ki se po velikosti, ekonomski strukturi, prebivalstveni gostoti, naseljenosti in zgodovinskem razvoju razlikuje od drugih naselij. Izpolnjevati mora ta merila:

  • V skladu z Zakonom o lokalni samoupravi (ZLS; 15.a člen) ima mesto več kot 3000 prebivalcev;
  • naselje dobi status mesta tudi z odločitvijo Državnega zbora Republike Slovenije;
  • glede naselij, ki so status mesta dobila v skladu s predpisi, veljavnimi v času podelitve, Državni zbor samo ugotovi, da že imajo status mesta (Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi, UL RS, št. 57/94, 5. člen).[1]

Sklepi Državnega zbora, ki razglašajo naselja, ki pridobijo status mesta:[2]

  • Sklep Državnega zbora Republike Slovenije, katera naselja v Republiki Sloveniji imajo status mesta v skladu s predpisi, veljavnimi v času podelitve (Uradni list RS, št. 22/00)
  • Sklep o podelitvi statusa mesta naseljem v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 121/05)
  • Sklep o podelitvi statusa mesta naseljema Lenart v Slovenskih goricah in Zreče (Uradni list RS, št. 197/20)

Z najnovejšim odlokom Vlade Republike Slovenije dne 23. decembra 2020 sta status mesta dobili naselji Lenart v Slovenskih goricah in Zreče, s čimer se je število mest v Sloveniji povečalo na 69.[3]

Seznam

[uredi | uredi kodo]
Ime Število prebivalcev leta 2025[4] Prva
omemba
Status trga Status mesta Status mesta v Republiki Sloveniji Pokrajina Opombe
Ajdovščina 7116 antika1507[5]1955 29. 2. 2000[2] Primorskanekdanja deželna meja med Avstrijskim primorjem (Goriško) in Kranjsko (Notranjsko) poteka na tem območju po reki Hubelj ter tako današnja Ajdovščina sega v obe pokrajini (Primorsko in Notranjsko)
Bled 5182 10041960 29. 2. 2000[2] Gorenjska
Bovec 1507 1951 29. 2. 2000[2] Primorska
Brežice 6867 1241začetek 14. stoletja[6]1322[7] 29. 2. 2000[2] Štajerska
Celje 38059 11. april 1451 29. 2. 2000[2] Štajerska
Cerknica 4140 22. december 2005 22. 12. 2005[8] Notranjska
Črnomelj 5448 1407 29. 2. 2000[2] Dolenjska
Domžale 13372 1951 29. 2. 2000[2] Gorenjska
Dravograd 3104 22. december 2005 22. 12. 2005[8] Koroška
Gornja Radgona 3141 1952 29. 2. 2000[2] Štajerskamesto na desnem bregu Mure, sicer pa Radgona (levi breg) 1299 (Bad Radkersburg v Avstriji)
Grosuplje 7805 22. december 2005 22. 12. 2005[8] Dolenjska
Hrastnik 4716 29. 2. 2000[2] Štajerska
Idrija 5794 začetek 18. stoletja 29. 2. 2000[2] Notranjska
Ilirska Bistrica 4315 1933 29. 2. 2000[2] Notranjska
Izola 11477 1253 29. 2. 2000[2] Primorska
Jesenice 13787 1929 29. 2. 2000[2] Gorenjska
Kamnik 13753 1061 pred 1229 29. 2. 2000[2] Gorenjska
Kočevje 8027 19. april 1471 29. 2. 2000[2] Dolenjska
Koper 26410 pred 1230 29. 2. 2000[2] Primorskaupravno središče Slovenske Istre
Kostanjevica na Krki 702 okoli 1215 29. 2. 2000[2] Dolenjskakovanec z napisom Civitas Candestro; prva omemba mesta 1252, Slovenske Benetke ter najmanjše mesto v Sloveniji
Kranj 37966 1256 29. 2. 2000[2] Gorenjskaupravno središče Gorenjske
Krško 6921 895[9]5. marec 1477 29. 2. 2000[2] Dolenjskapredel mesta preko Save, na Štajerskem, je nekdanji Videm ob Savi
Laško 3356 1927 29. 2. 2000[2] Štajerska
Lenart v Slovenskih goricah 3498 1196pred 133223. december 2020 23. 12. 2020[10] Štajerskapred 1955 Sveti Lenart v Slovenskih goricah
Lendava 2841 1867 29. 2. 2000[2] Prekmurje
Litija 6723 1952 29. 2. 2000[2] Dolenjskapredel mesta preko Save, na Gorenjskem, je nekdanji Gradec, od tod ime tamkajšnje OŠ Gradec
Ljubljana 290903 prazgodovinamed 1220 in 1243 29. 2. 2000[2] Notranjskaglavno mesto Slovenije; stičišče treh pokrajin Kranjske, (Rudnik je že na Dolenjskem, Šentvid nad Ljubljano že na Gorenjskem, Brezovica pri Ljubljani pa že na Notranjskem)
Ljutomer 3230 124912651927 29. 2. 2000[2] Štajerska
Logatec 10080 22. december 2005 22. 12. 2005[8] Notranjska
Maribor 97522 1164[11]13. stoletje 29. 2. 2000[2] Štajerskaupravno središče Podravske statistične regije
Medvode 5368 22. december 2005 22. 12. 2005[8] Gorenjska
Mengeš 7257 22. december 2005 22. 12. 2005[8] Gorenjska
Metlika 3254 pred 1335 29. 2. 2000[2] Dolenjska
Mežica 3077 22. december 2005 22. 12. 2005[8] Koroška
Murska Sobota 10923 1366 29. 2. 2000[2] Prekmurjeupravno središče Pomurske statistične regije, prva omemba kot mesto
Nova Gorica 13055 1948 29. 2. 2000[2] Primorska1455 italijanska Gorica
Novo mesto 24700 7. april 1365 29. 2. 2000[2] Dolenjskaupravno središče Jugovzhodne Slovenije
Ormož 1939 1331 29. 2. 2000[2] Štajerska
Piran 3667 29. 2. 2000[2] Primorska
Postojna 10041 3. maj 1909 29. 2. 2000[2] Notranjskaupravno središče Primorsko-notranjske statistične regije
Prevalje 4585 22. december 2005 22. 12. 2005[8] Koroška
Ptuj 18291 mlajša kamena doba691376 29. 2. 2000[2] Štajerska
Radeče 1915 25. avgust 1925 29. 2. 2000[2] Dolenjska
Radovljica 6120 1473 29. 2. 2000[2] Gorenjska
Ravne na Koroškem 7134 1952 29. 2. 2000[2] KoroškaUpravno središče Koroške statistične regije; deli si ga s Slovenj Gradcem
Ribnica 3780 ok. 85513151480 22. 12. 2005[8] Dolenjska
Rogaška Slatina 5253 22. december 2005 22. 12. 2005[8] Štajerska
Ruše 4217 22. december 2005 22. 12. 2005[8] Štajerska
Sevnica 4590 1322[7] 1959 29. 2. 2000[2] Štajerska
Sežana 6134 1060[12]1952 29. 2. 2000[2] Primorska
Slovenj Gradec 7731 22. maj 1267 29. 2. 2000[2] ŠtajerskaUpravno središče Koroške statistične regije; deli si ga z Ravnami na Koroškem; Ko je v Sloveniji ostal le manjši del dežele Koroške, se je razumevanje Koroške skušalo razširiti po Dravski dolini dolvodno, skoraj do Maribora, ter po celotni Mislinjski dolini, skoraj do Velenja.
Slovenska Bistrica 8362 1313 29. 2. 2000[2] Štajerska
Slovenske Konjice 5213 1146[13]1251[14]1964 29. 2. 2000[2] Štajerskanaselje so 13. junija 1934 jugoslovanske oblasti iz Konjice preimenovali v sedanje Slovenske Konjice[15]
Šempeter pri Gorici 3670 22. december 2005 22. 12. 2005[8] Primorska
Šentjur 5050 22. december 2005 22. 12. 2005[8] Štajerska
Škofja Loka 11827 1274 29. 2. 2000[2] Gorenjska
Šoštanj 3045 1911 29. 2. 2000[2] Štajerska
Tolmin 3178 1952 29. 2. 2000[2] Primorska
Trbovlje 13723 1952 29. 2. 2000[2] Štajerska
Trebnje 3942 22. december 2005 22. 12. 2005[8] Dolenjska
Tržič 3819 1926 [16] 29. 2. 2000[2] Gorenjska
Velenje 25642 20. september 1959 29. 2. 2000[2] Štajerska
Višnja Gora 1203 1478 29. 2. 2000[2] Dolenjska
Vrhnika 9134 1955 29. 2. 2000[2] Notranjska
Zagorje ob Savi 6015 1296 29. 2. 2000[2] Gorenjska
Zreče 3068 23. december 2020 23. 12. 2020[10] Štajerska
Žalec 5061 1964 29. 2. 2000[2] Štajerska
Železniki 2885 22. december 2005 22. 12. 2005[8] Gorenjska
Žiri 3777 22. december 2005 22. 12. 2005[8] Gorenjska

Nekdanja mesta

[uredi | uredi kodo]
  • Lož je dobil mestne pravice 8. marca 1477. V uvodu privilegija cesar Friderik III. pravi, da so Turki »naš trg Lož na Kranjskem popolnoma uničili in požgali, zato smo sklenili in odredili, da se ta naš trg priredi v trdnjavo in da se bivališče naših meščanov in ljudi dobro zavaruje ...«. S spremembo naziva iz trga v mesto, Lož dobi pravico do obzidja. Danes ni več mesto.
  • Vipavski Križ (pred 1955 Sveti Križ) je dobil mestne pravice 19. januarja 1532.[17] Danes ni več mesto.

Obdobje Rimskega cesarstva

[uredi | uredi kodo]

V obdobju Rimskega cesarstva sta obstajali dve kategoriji mest – colonia ter municipium. Na ozemlju današnje Slovenije so imela naslednja naselja enega od teh dveh statusov:

Latinsko ime Slovensko ime Današnje ime Ustanovitev Provinca Status
Colonia Ivlia ÆmonaEmonaLjubljanaleta 14PannoniaRimska kolonija
AtransAtransTrojane
CarniumCarniumKranj
Castra ad Fluvium FrigidumCastraAjdovščina
Municipium Claudium CeleiaCelejaCeljeleta 46Noricummunicipij
ColatioColatioStari trgNoricum
NauportusNauportusVrhnikaPannonia
Municipium Flavium Latobicorum NeviodunumNeviodunumDrnovoleta 70Pannoniamunicipij
Colonia Ulpia Traiana PoetovioPoetovioPtujkonec 1. stoletjaPannoniaRimska kolonija
Prætorium LatobicorumPraetorium LatobicorumTrebnje

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1994-01-2035.
  2. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 »PisRS - Pravno informacijski sistem«. pisrs.si. Pridobljeno 29. marca 2025.
  3. »Vlada podelila status mesta naseljema Lenart v Slovenskih goricah in Zreče«. Vlada Republike Slovenije. 23. december 2020.
  4. »Prebivalstvo po: OBČINA/NASELJE, LETO, MERITVE«. PxWeb. Pridobljeno 30. avgusta 2025.
  5. http://www.tic-ajdovscina.si/?vie=cnt&id=2006080308530677&lng=slo
  6. »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. marca 2016. Pridobljeno 4. septembra 2009.
  7. 1 2 http://www.brestanica.com/slo/okraju.html[mrtva povezava]
  8. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 »PisRS - Pravno informacijski sistem«. pisrs.si. Pridobljeno 29. marca 2025.
  9. Listina, ki je dolgo veljala za prvo omembo kraja, je bila z raziskavami ugotovljena za ponarejeno. Glej Dušan Kos, Vitez in grad, ZRC SAZU, Ljubljana, 2005, stran 360.
  10. 1 2 »Vsebina Uradnega lista«. Vsebina Uradnega lista | Uradni list. Pridobljeno 29. marca 2025.
  11. »Prelomnice v zgodovini Maribora | Mestna občina Maribor«. maribor.si. 10. november 2018. Pridobljeno 25. junija 2025.
  12. http://zupnije.rkc.si/sezana/utrinki.html
  13. Baraga Jože, Motaln Valerija, Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Spremna beseda urednika, stran 7.
  14. Zahn UB III str. 170 poda listino z imeni 8 konjiških tržanov (ciues de Gonviz) v.: dr. Stegenšek Avguštin, Konjiška dekanija, stran 22.
  15. Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934. Kraljevska banska uprava Dravske banovine. 1934.
  16. http://www.trzic.si/o-trzicu/zgodovina.html
  17. Plesničar, Pavel (1998). Ajdovščina : pogled v njeno preteklost : komentirana objava zgodovine Ajdovščine in Šturij. Pokrajinski arhiv Nova Gorica. str. 59.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]