Pojdi na vsebino

Seznam mest v Sloveniji

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Seznam mest v Sloveniji.

V Sloveniji velja za mesto večje urbano naselje, ki se po velikosti, ekonomski strukturi, prebivalstveni gostoti, naseljenosti in zgodovinskem razvoju razlikuje od drugih naselij. Izpolnjevati mora ta merila:

  • V skladu z Zakonom o lokalni samoupravi (ZLS; 15.a člen) ima mesto več kot 3000 prebivalcev;
  • naselje dobi status mesta tudi z odločitvijo Državnega zbora Republike Slovenije;
  • glede naselij, ki so status mesta dobila v skladu s predpisi, veljavnimi v času podelitve, Državni zbor samo ugotovi, da že imajo status mesta (Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi, UL RS, št. 57/94, 5. člen).[1]

Sklepi Državnega zbora, ki razglašajo naselja, ki pridobijo status mesta:[2]

  • Sklep Državnega zbora Republike Slovenije, katera naselja v Republiki Sloveniji imajo status mesta v skladu s predpisi, veljavnimi v času podelitve (Uradni list RS, št. 22/00)
  • Sklep o podelitvi statusa mesta naseljem v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 121/05)
  • Sklep o podelitvi statusa mesta naseljema Lenart v Slovenskih goricah in Zreče (Uradni list RS, št. 197/20)

Z najnovejšim odlokom Vlade Republike Slovenije dne 23. decembra 2020 sta status mesta dobili naselji Lenart v Slovenskih goricah in Zreče, s čimer se je število mest v Sloveniji povečalo na 69.[3]

Seznam

[uredi | uredi kodo]
Ime Število prebivalcev leta 2025[4] Prva
omemba
Status trga Status mesta Status mesta v Republiki Sloveniji Pokrajina Opombe
Ajdovščina 7.116 antika1507[5]1955 29. 2. 2000[2] Primorskanekdanja deželna meja med Avstrijskim primorjem (Goriško) in Kranjsko (Notranjsko) poteka na tem območju po reki Hubelj ter tako današnja Ajdovščina sega v obe pokrajini (Primorsko in Notranjsko)
Bled 5.182 10041960 29. 2. 2000[2] Gorenjska
Bovec 1.507 1951 29. 2. 2000[2] Primorska
Brežice 6.867 1241začetek 14. stoletja[6]1322[7] 29. 2. 2000[2] Štajerska
Celje 38.059 11. april 1451 29. 2. 2000[2] Štajerska
Cerknica 4.140 22. december 2005 22. 12. 2005[8] Notranjska
Črnomelj 5.448 1407 29. 2. 2000[2] Dolenjska
Domžale 13.372 1951 29. 2. 2000[2] Gorenjska
Dravograd 3.104 22. december 2005 22. 12. 2005[8] Koroška
Gornja Radgona 3.141 1952 29. 2. 2000[2] Štajerskamesto na desnem bregu Mure, sicer pa Radgona (levi breg) 1299 (Bad Radkersburg v Avstriji)
Grosuplje 7.805 22. december 2005 22. 12. 2005[8] Dolenjska
Hrastnik 4.716 29. 2. 2000[2] Štajerska
Idrija 5.794 začetek 18. stoletja 29. 2. 2000[2] Notranjska
Ilirska Bistrica 4.315 1933 29. 2. 2000[2] Notranjska
Izola 11.477 1253 29. 2. 2000[2] Primorska
Jesenice 13.787 1929 29. 2. 2000[2] Gorenjska
Kamnik 13.753 1061 pred 1229 29. 2. 2000[2] Gorenjska
Kočevje 8.027 19. april 1471 29. 2. 2000[2] Dolenjska
Koper 26.410 pred 1230 29. 2. 2000[2] Primorskaupravno središče Slovenske Istre
Kostanjevica na Krki 702 okoli 1215 29. 2. 2000[2] Dolenjskakovanec z napisom Civitas Candestro; prva omemba mesta 1252, Slovenske Benetke ter najmanjše mesto v Sloveniji
Kranj 37.966 1256 29. 2. 2000[2] Gorenjskaupravno središče Gorenjske
Krško 6.921 895[9]5. marec 1477 29. 2. 2000[2] Dolenjskapredel mesta preko Save, na Štajerskem, je nekdanji Videm ob Savi
Laško 3.356 1927 29. 2. 2000[2] Štajerska
Lenart v Slovenskih goricah 3.498 1196pred 133223. december 2020 23. 12. 2020[10] Štajerskapred 1955 Sveti Lenart v Slovenskih goricah
Lendava 2.841 1867 29. 2. 2000[2] Prekmurje
Litija 6.723 1952 29. 2. 2000[2] Dolenjskapredel mesta preko Save, na Gorenjskem, je nekdanji Gradec, od tod ime tamkajšnje OŠ Gradec
Ljubljana 290.903 prazgodovinamed 1220 in 1243 29. 2. 2000[2] Notranjskaglavno mesto Slovenije; stičišče treh pokrajin Kranjske, (Rudnik je že na Dolenjskem, Šentvid nad Ljubljano že na Gorenjskem, Brezovica pri Ljubljani pa že na Notranjskem)
Ljutomer 3.230 124912651927 29. 2. 2000[2] Štajerska
Logatec 10.080 22. december 2005 22. 12. 2005[8] Notranjska
Maribor 97.522 1164[11]13. stoletje 29. 2. 2000[2] Štajerskaupravno središče Podravske statistične regije
Medvode 5.368 22. december 2005 22. 12. 2005[8] Gorenjska
Mengeš 7.257 22. december 2005 22. 12. 2005[8] Gorenjska
Metlika 3.254 pred 1335 29. 2. 2000[2] Dolenjska
Mežica 3.077 22. december 2005 22. 12. 2005[8] Koroška
Murska Sobota 10.923 1366 29. 2. 2000[2] Prekmurjeupravno središče Pomurske statistične regije, prva omemba kot mesto
Nova Gorica 13.055 1948 29. 2. 2000[2] Primorska1455 italijanska Gorica
Novo mesto 24.700 7. april 1365 29. 2. 2000[2] Dolenjskaupravno središče Jugovzhodne Slovenije
Ormož 1.939 1331 29. 2. 2000[2] Štajerska
Piran 3.667 29. 2. 2000[2] Primorska
Postojna 10.041 3. maj 1909 29. 2. 2000[2] Notranjskaupravno središče Primorsko-notranjske statistične regije
Prevalje 4.585 22. december 2005 22. 12. 2005[8] Koroška
Ptuj 18.291 mlajša kamena doba691376 29. 2. 2000[2] Štajerska
Radeče 1.915 25. avgust 1925 29. 2. 2000[2] Dolenjska
Radovljica 6.120 1473 29. 2. 2000[2] Gorenjska
Ravne na Koroškem 7.134 1952 29. 2. 2000[2] KoroškaUpravno središče Koroške statistične regije; deli si ga s Slovenj Gradcem
Ribnica 3.780 ok. 85513151480 22. 12. 2005[8] Dolenjska
Rogaška Slatina 5.253 22. december 2005 22. 12. 2005[8] Štajerska
Ruše 4.217 22. december 2005 22. 12. 2005[8] Štajerska
Sevnica 4.590 1322[7] 1959 29. 2. 2000[2] Štajerska
Sežana 6.134 1060[12]1952 29. 2. 2000[2] Primorska
Slovenj Gradec 7.731 22. maj 1267 29. 2. 2000[2] ŠtajerskaUpravno središče Koroške statistične regije; deli si ga z Ravnami na Koroškem; Ko je v Sloveniji ostal le manjši del dežele Koroške, se je razumevanje Koroške skušalo razširiti po Dravski dolini dolvodno, skoraj do Maribora, ter po celotni Mislinjski dolini, skoraj do Velenja.
Slovenska Bistrica 8.362 1313 29. 2. 2000[2] Štajerska
Slovenske Konjice 5.213 1146[13]1251[14]1964 29. 2. 2000[2] Štajerskanaselje so 13. junija 1934 jugoslovanske oblasti iz Konjice preimenovali v sedanje Slovenske Konjice[15]
Šempeter pri Gorici 3.670 22. december 2005 22. 12. 2005[8] Primorska
Šentjur 5.050 22. december 2005 22. 12. 2005[8] Štajerska
Škofja Loka 11.827 1274 29. 2. 2000[2] Gorenjska
Šoštanj 3.045 1911 29. 2. 2000[2] Štajerska
Tolmin 3.178 1952 29. 2. 2000[2] Primorska
Trbovlje 13.723 1952 29. 2. 2000[2] Štajerska
Trebnje 3.942 22. december 2005 22. 12. 2005[8] Dolenjska
Tržič 3.819 1926 [16] 29. 2. 2000[2] Gorenjska
Velenje 25.642 20. september 1959 29. 2. 2000[2] Štajerska
Višnja Gora 1.203 1478 29. 2. 2000[2] Dolenjska
Vrhnika 9.134 1955 29. 2. 2000[2] Notranjska
Zagorje ob Savi 6.015 1296 29. 2. 2000[2] Gorenjska
Zreče 3.068 23. december 2020 23. 12. 2020[10] Štajerska
Žalec 5.061 1964 29. 2. 2000[2] Štajerska
Železniki 2.885 22. december 2005 22. 12. 2005[8] Gorenjska
Žiri 3.777 22. december 2005 22. 12. 2005[8] Gorenjska

Nekdanja mesta

[uredi | uredi kodo]
  • Lož je dobil mestne pravice 8. marca 1477. V uvodu privilegija cesar Friderik III. pravi, da so Turki »naš trg Lož na Kranjskem popolnoma uničili in požgali, zato smo sklenili in odredili, da se ta naš trg priredi v trdnjavo in da se bivališče naših meščanov in ljudi dobro zavaruje ...«. S spremembo naziva iz trga v mesto, Lož dobi pravico do obzidja. Danes ni več mesto.
  • Vipavski Križ (pred 1955 Sveti Križ) je dobil mestne pravice 19. januarja 1532.[17] Danes ni več mesto.

Obdobje Rimskega cesarstva

[uredi | uredi kodo]

V obdobju Rimskega cesarstva sta obstajali dve kategoriji mest – colonia ter municipium. Na ozemlju današnje Slovenije so imela naslednja naselja enega od teh dveh statusov:

Latinsko ime Slovensko ime Današnje ime Ustanovitev Provinca Status
Colonia Ivlia ÆmonaEmonaLjubljanaleta 14PannoniaRimska kolonija
AtransAtransTrojane
CarniumCarniumKranj
Castra ad Fluvium FrigidumCastraAjdovščina
Municipium Claudium CeleiaCelejaCeljeleta 46Noricummunicipij
ColatioColatioStari trgNoricum
NauportusNauportusVrhnikaPannonia
Municipium Flavium Latobicorum NeviodunumNeviodunumDrnovoleta 70Pannoniamunicipij
Colonia Ulpia Traiana PoetovioPoetovioPtujkonec 1. stoletjaPannoniaRimska kolonija
Prætorium LatobicorumPraetorium LatobicorumTrebnje

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1994-01-2035.
  2. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 »PisRS - Pravno informacijski sistem«. pisrs.si. Pridobljeno 29. marca 2025.
  3. »Vlada podelila status mesta naseljema Lenart v Slovenskih goricah in Zreče«. Vlada Republike Slovenije. 23. december 2020.
  4. »Prebivalstvo po: OBČINA/NASELJE, LETO, MERITVE«. PxWeb. Pridobljeno 30. avgusta 2025.
  5. http://www.tic-ajdovscina.si/?vie=cnt&id=2006080308530677&lng=slo
  6. »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. marca 2016. Pridobljeno 4. septembra 2009.
  7. 1 2 http://www.brestanica.com/slo/okraju.html[mrtva povezava]
  8. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 »PisRS - Pravno informacijski sistem«. pisrs.si. Pridobljeno 29. marca 2025.
  9. Listina, ki je dolgo veljala za prvo omembo kraja, je bila z raziskavami ugotovljena za ponarejeno. Glej Dušan Kos, Vitez in grad, ZRC SAZU, Ljubljana, 2005, stran 360.
  10. 1 2 »Vsebina Uradnega lista«. Vsebina Uradnega lista | Uradni list. Pridobljeno 29. marca 2025.
  11. »Prelomnice v zgodovini Maribora | Mestna občina Maribor«. maribor.si. 10. november 2018. Pridobljeno 25. junija 2025.
  12. http://zupnije.rkc.si/sezana/utrinki.html
  13. Baraga Jože, Motaln Valerija, Konjiško 860 let (1146-2006) Zbornik ob 860-letnici Slovenskih Konjic, Spremna beseda urednika, stran 7.
  14. Zahn UB III str. 170 poda listino z imeni 8 konjiških tržanov (ciues de Gonviz) v.: dr. Stegenšek Avguštin, Konjiška dekanija, stran 22.
  15. Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934. Kraljevska banska uprava Dravske banovine. 1934.
  16. http://www.trzic.si/o-trzicu/zgodovina.html
  17. Plesničar, Pavel (1998). Ajdovščina : pogled v njeno preteklost : komentirana objava zgodovine Ajdovščine in Šturij. Pokrajinski arhiv Nova Gorica. str. 59.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]