Tržič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Tržič
Tržič is located in Slovenija
Tržič
Tržič
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°21′56.64″N 14°18′31.37″E / 46.3657333°N 14.3087139°E / 46.3657333; 14.3087139Koordinati: 46°21′56.64″N 14°18′31.37″E / 46.3657333°N 14.3087139°E / 46.3657333; 14.3087139
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Gorenjska regija
Tradicionalna pokrajina Gorenjska
Občina Tržič
Površina
 • Skupno 5,4 km2
Nadmorska višina 516,4 m
Prebivalstvo (2017)[1]
 • Skupno 3.638
 • Gostota 670 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 4290 Tržič
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Tržič - Trško jedro
Lokacija Občina Tržič
RKD št. 784 (opis enote)[2]
Razglasitev NSLP 27. april 1985

Tržič (O tem zvoku izgovorjava ) je mesto na Gorenjskem. Je središče občine Tržič. Leži na sotočju Tržiške Bistrice in Mošenika ob južnem vznožju Karavank.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Veduta Tržiča iz poznega 18. stoletja

Naselje se je že v rimskih časih nahajalo poleg Ljubelja ob poti med Virunum na Gosposvetskem polju in Emono. To naselje, takrat imenovano Forum in Lubelino (dobesedno Ljubeljski trg), je zasul plaz. Prebivalci so se umaknili nižje v dolino in na mestu sedanjega Tržiča ustanovili naselje Neumarktl. Konec 15. stoletja je cesar Friderik III. na pobudo tedanjih lastnikov Tržiča (Lovrenca Paradajzarja z gradu Neuhaus in dedičev Janeza Lamberga z gradu Gutenberg) vasi podelil trške pravice in jo tako povzdignil v trg. S tem je Tržič pridobil pravico do tedenskega sejma, kar je pozitivno vplivalo na razvoj, saj je skozi Tržič vodila glavna prometna povezava med Trstom in Avstrijo. Naslednja prelomnica je bila leta 1811, ko je Tržič prizadel velik požar. Umrlo je 75 ljudi, uničenih je bilo 150 hiš in več kot 60 delavnic. Obnova mesta po požaru je potekala zelo počasi. Izdali so poseben predpis, ki je določal obvezno namestitev kovinskih vrat in polken, ki so postale prava evropska posebnost. Klasicistično izoblikovano zaporedje pročelij ter bistvo podobe pa je glavni trg ohranil vse do danes. Tržič lahko funkcijsko razdelimo na štiri dele:

  • tržno jedro
  • fužinarsko obrtniški del ob Mošeniku
  • cerkveni kompleks
  • južni del, kjer se že začenja naselje Bistrica, ki se je v času industrializacije preoblikoval v industrijski del
Tržič s ceste na Ljubelj
Cerkev svetega Andreja v središču naselja
Grad Neuhaus
Kurnikova hiša

Mesto je od leta 1985 zavarovano kot kulturni spomenik. Posebej je podobo starega mestnega jedra zaznamoval požar leta 1811. Po požaru so izdali poseben predpis, ki je določal obvezno namestitev kovinskih vrat in polken, ki so postale prava evropska posebnost. Ohranilo pa se je tudi klasicistično izoblikovano zaporedje pročelij. Med objekte kulturne dediščine v starem mestnem jedru sodijo župnijska cerkev Marijinega oznanjenja, Mallyjeva hiša, Tržiški muzej v Zgornji Kajži in Kurnikova hiša. Med ostalimi zgradbami v mestnem jedru, ki so zanimive bodisi zaradi njihovih prebivalcev bodisi zaradi arhitekturnih posebnosti, so najznačilnejše grad Neuhaus, Devova hiša, Holzapflova hiša in fužina Germovka. Vse naštete stavbe imajo nekaj skupnih značilnosti, ki so se ohranile po obnovi mesta ob požaru 1811:

  • portali okrašeni z rozetami z letnico izdelave in začetnicami hišnega gospodarja in božjim očesom v katerem je hišna številka ter okenski okvirji iz zelenega peraškega kamna
  • kovana železna polkna in okenske mreže
  • kovana železna vrata
  • sušilne odprtine na strehi za sušenje kož, platna lanu in nogavic
  • kovane ograje
  • obcestni kamni opestniki
  • srednjeveški tloris z delavnico, skladiščem in prehodno vežo v pritličju

V središču Tržiča je ohranjeno t. i. »firbc okno«, okno, ki je postavljeno izven fasadne linije in iz katerega je mogoče gledati vzdolž ceste vzporedno s hišo, ne da bi ga bilo treba odpreti.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Muzeji[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2017". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2017. Pridobljeno dne 7. junija 2017. 
  2. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 784". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]