Gornja Radgona
Gornja Radgona | |
|---|---|
 | |
  Gornja Radgona Geografska lega v Sloveniji | |
| 46°40′52″N 15°59′17″E / 46.68111°N 15.98806°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Pomurska |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
| Občina | Gornja Radgona |
| Površina | |
| • Skupno | 3,0 km2 |
| Nadm. višina | 206 m |
| Prebivalstvo (2024)[1] | |
| • Skupno | 3.144 |
| • Gostota | 1.000 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 9250 Gornja Radgona |
| Zemljevidi | |
Gornja Radgona - Mestno jedro | |
| Lega | Občina Gornja Radgona |
| Zgrajeno | 1182 |
| RKD št. | 6681 (opis enote)[2] |
| Razglasitev NSLP | 25. januar 1991 |
Gornja Radgona (izgovarjava [ˈɡoːɾnja ˈɾaːdɡɔna] (); nemško Oberradkersburg,[3] madžarsko Felsőregede[4]) je slovensko mesto ob meji z Avstrijo, sedež istoimenske občine, župnije in upravne enote. Leži na desnem bregu Mure ob regionalni cesti Maribor–Murska Sobota in ima nekaj čez 3000 prebivalcev.
Gornja Radgona je nastala na pobočju Grajskega griča (nmv 265 m); od tod tudi ime »Gornja«. Pred letom 1918 je bila upravno povezana z danes avstrijsko Radgono (nemško Bad Radkersburg); leta 1907 je postala trg, po letu 1945 pa mesto. Slovenijo in Avstrijo povezuje čez Muro »most prijateljstva« iz leta 1969, ki je bil do uveljavitve Schengenskega sporazuma in vstopa Slovenije v Schengensko območje mejni prehod za mednarodni promet.
Gornja Radgona ima pretežno kmetijsko zaledje z razvitim vinogradništvom. Je prepoznavno tudi kot sejemsko mesto. V mestu vsako leto Pomurski sejem d. d. organizira med drugim tudi mednarodni kmetijsko-živilski sejem, največjo tovrstno prireditev v Sloveniji.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Najdbe in sledovi neolitske naselbine na Grajskem griču pričajo o obstoju v času kulture žarnih grobišč. Najdišča pri opekarni govorijo o domnevi, da je stalo tu manjše rimsko naselje. Župnija je spadala pod salzburški patronat in je bila ustanovljena v dobi Spanheimov v prvi polovici 12. stoletja.
Sama zgodovina Gornje Radgone sega v 12. stoletje, ko je nastalo naselje pod Ratigojevim gradom. Kralj Otokar II. Přemysl je po letu 1265 na Murinem otoku ustanovil sedanjo Radgono, ki se omenja leta 1265 kot trg in leta 1299 kot mesto, stara naselbina pa se je spremenila v njeno predmestje. Gornja Radgona je nastala na pobočju Grajskega griča (265 m) in pomola Slovenskih goric.
Zaradi pomembne lokacije pri reki Muri je bilo naselje v 12. in 13. stoletju skupaj z Radgono večkrat prizadeto zaradi napadov Madžarov, v 15. in 16. stoletju pa zaradi turških vpadov. Velika nadloga v začetku 18. stoletja so bili Kruci.
Leta 1605 je hudo narasla Mura in prizadela obema Radgonama ogromno škode, kugo pa je doživljala domala vsaka generacija. Najhuje je bilo leta 1680, ko je ostalo mnogo hiš brez stanovalcev.
Na lahni vzpetini pri opekarni so bile vislice, ki so jih odstranili šele leta 1800.
Gornja Radgona je postala leta 1907 trg, po zadnji vojni pa mesto. Pred letom 1918 je bila upravno povezana z Radgono. Star leseni most med Radgonama so po izredno hudem zimskem mrazu, februarja 1929 ob odjugi nakopičene gmote ledu uničile. Leto kasneje, 1930, ga je nadomestil nov železobetonski most. Ugodna geografska lega, medsebojni gospodarski stiki (sodelovanje obeh strani pri ubranitvi pred poplavami, požarih, pomembni gospodarski stiki) so narekovali skupno graditev mostu, ki sta ga junija 1969 slovesno odprla jugoslovanski predsednik Tito in takratni predsednik avstrijske republike Jonas. O tem priča tudi spominska plošča na ograji mostu.
Med slovensko osamosvojitveno vojno, je bil radgonski mejni prehod prizorišče večjega spopada.
Mestno jedro
[uredi | uredi kodo]V starem mestnem špitalu iz leta 1614 domuje muzej z etnološko zbirko in s prikazom osvobodilnega gibanja v občini. Pri muzeju so ostanki spomenika Svetilnik miru; nemški nacisti so ga aprila 1941 porušili, vendar so bili ostanki kasneje spet sestavljeni.
Pri avtobusnem postajališču, nasproti nekdanjega hotela Grozd, je poznogotsko znamenje iz leta 1525 z mlajšim kipcem na steber privezanega Kristusa. Znamenje ima piramidasto streho in na tri strani odprto hišico z renesančnimi balustradami.[5]
V čereh podnožja starega mostu čez Muro je vzidan radgonski grb.
Vinarstvo
[uredi | uredi kodo]V mestu je sedež podjetja Radgonske gorice d. d., ki ima v Radgonsko-Kapelskih goricah nad 320 ha vinogradov, v mestu pa klet za 2,6 milijona litrov vina.
Zraven navedenega podjetja je Gornja Radgona tudi domovanje Frangeževe penine, ki velja za eno največjih zasebnih kleti, kjer se ukvarjajo predvsem s peninami. Štefan Frangež, nekoč direktor Radgonskih goric, je svojo zgodbo nadaljeval v lastnem podjetju, ki ga je po njegovi smrti prevzel sin Jernej Frangež. Penina družine Frangež velja za ekskluzivno pijačo, na voljo je le v prestižnih lokalih, hotelih in restavracijah.
V Gornji Radogni je že leta 1852 domačin Alojz Klenošek izdeloval penine, leta 1882 pa je švicarski priseljenec Clotar Bouvier ustanovil podjetje za izdelovanje penine iz domačega vina po francoskem načinu (Méthode Classique). V radgonskih kleteh na leto napolnijo okrog 300.000 steklenic zlate penine, ki jo pridobivajo na klasični način in srebrne penine, ki jo proizvajajo na industrijski način (Méthode Charmat). Med pridelanimi tihimi vini ima posebno mesto dišeči traminec, najbolj uveljavljena blagovna znamka pa je kakovostno, »od sonca razvajeno«, vino janževec', ki ga letno pridelajo nekje 2 milijona litrov.
Na Šlebingerjevem bregu številka 14 uspeva ena najdebelejših in najstarejših trt v Sloveniji. Glavno deblo z obsegom 72 cm sestavljajo 4 po cepljenju med seboj združena stebla.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]- Seznam enot nepremične kulturne dediščine v Gornji Radgoni
- Radgona (Avstrija)
- Vinorodni okoliš Radgona - Kapela
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 15. septembra 2024.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 6681«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 4: Štajersko. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna. 1904. str. 188.
- ↑ Ruda, Gábor (2002). Minderheitenschulen – zweisprachiger Unterricht. Pilisvörösvár: Muravidék Baráti Kör Kulturális Egyesület. str. 90.
- ↑ Patty, Maja (2010). Znamenja in kapelice v občinah Apače, Gornja Radgona in Sv. Jurij ob Ščavnici. Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru. str. 50. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. oktobra 2013. Pridobljeno 3. januarja 2013.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- Spletna stran o občini Radgona, predstavitve naselij v občini Arhivirano 2006-01-05 na Wayback Machine.
- Radgonski portal
- Občina Gornja Radgona
- Kultprotur - Zavod za kulturo, turizem in promocijo Gornja Radgona
- UE Gornja Radgona
- Spletna stran Pomurskega sejma d.d.
- Gornja Radgona - 24cities.eu, Kompetenzzentrum Steirisches Thermenland-Oststeiermark
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
