Regionalna cesta

Regionalna cesta v Sloveniji je namenjena prometnemu povezovanju pomembnejših središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje kategorije; njen sestavni del so tudi posebni priključki nanjo, če so zgrajeni; (Zakon o cestah). Prav tako je namenjena povezovanju za državo pomembnih turističnih (turistične ceste, s skrajšano oznako RT) in obmejnih območij ter mejnih prehodov z državnimi cestami enake ali višje kategorije, kadar po predpisanih merilih za kategorizacijo ne doseže višje kategorije.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Kategorizacija cest se je v preteklosti pogosto spreminjala. Tako so bile ceste v Sloveniji po vojni imenovane ceste II. in III. reda, od leta 1971 dalje, so se imenovale regionalne ceste, kar velja še danes.

Sistematika[uredi | uredi kodo]

Regionalne ceste delimo na regionalne ceste I. reda (R1), II. reda (R2) in III. reda (R3) ali v primeru turistične funkcije (RT). Z regionalnimi cestami upravlja in jih vzdržuje Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, ki deluje kot organ v sestavi Ministrstva za infrastrukturo (MZI). Regionalne ceste so označene s tablico (stacionažnim znakom) na razdalji vsakih 500 m.

Lastnosti[uredi | uredi kodo]

Regionalna cesta je namenjena vsem vrstam cestnega prometa, ima dvo- ali večpasovno vozišče z nivojskimi, zelo redko izvennivojskimi križanji z ostalimi prometnicami in praviloma nivojska križanja z železniško progo. Na regionalnih cestah v Sloveniji velja splošna omejitev hitrosti 90 km/h. V odvisnosti od terena so predvidene tudi druge projektne hitrosti in sicer za ravninski in gričevnat teren 70 km/h, za hribovit 50 km/h in gorski teren 40 km/h. Od tega so odvisni vsi ostali tehnični elementi regionalne ceste kadar se načrtujejo rekonstrukcije. Za različne projektne hitrosti in funkcije ceste v prostoru je odvisna tudi širina voznega pasu in znaša od 2,5 m do 3,0 m. Sestavni del cestišča je tudi robni pas (širine 0,25 m do 0,50 m), bankina (širina 0,75 m do 1,0 m) ter elementi odvodnjavanja (koritnice, jarki, mulde).

Z namenom preprečitve škodljivih vplivov posegov v prostor ob državni cesti, na državno cesto in prometa na njej je ob cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena. Ta znaša za regionalne ceste 15 m. DRSC izdaja soglasja za posege v varovalni pas ceste za naslednje vode gospodarske javne infrastrukture (GJI): kanalizacija, vodovod, elektrovod, plinovod, toplovod in telekomunikacijski vod kot tudi transportne naprave (žičnice, trakovi). Priključki občinskih in nekategoriziranih cest ter individualni priključki morajo biti na regionalnih cestah urejeni oziroma zgrajeni v skladu s soglasjem, ki ga izda DRSC. Križišča morajo biti po možnosti urejena s pasovi za zavijanje, semaforji ali zgrajena kot krožišča, vsekakor pa je to odvisno od prometne obremenitve in strukture prometa. Na regionalnih cestah so lahko avtobusna postajališča tudi na vozišču.