Križe, Tržič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Križe, Tržič
Križe s Kriške gore
Križe, Tržič is located in Slovenija
Križe, Tržič
Križe, Tržič
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°20′28.4″N 14°18′7.23″E / 46.341222°N 14.3020083°E / 46.341222; 14.3020083Koordinati: 46°20′28.4″N 14°18′7.23″E / 46.341222°N 14.3020083°E / 46.341222; 14.3020083
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Gorenjska regija
Tradicionalna pokrajina Gorenjska
Občina Tržič
Površina
 • Skupno 1,9 km2
Nadmorska višina 531,2 m
Prebivalstvo (2017)[1]
 • Skupno 892
 • Gostota 470 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 4294 Križe, Tržič
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Križe pri Tržiču - Vaško jedro
Lokacija Občina Tržič
RKD št. 8276 (opis enote)[2]

Križe (staro ime Sveti Križ, nemško Heiligenkreuz in Kreuz) so naselje pod jugozahodnim vznožjem Kriške gore ob cesti Tržič - Golnik v Občini Tržič. V naselju stojijo cerkev Sv. Križa ( po kateri je vas dobila staro ime) s pokopališčem, osnovna šola, vrtec, gostilna, trgovine, pošta 4294 ... Glavna ulica v Križah je Hladnikova ulica; poimenovana je po cerkvenemu skladatelju, pevovodji in organistu Ignaciju Hladniku, ki je bil tu rojen.[3]

Pogled na Kriško goro z jugozahoda, spredaj cerkev Svetega Križa

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Križe se v starih listinah prvič omenjajo okoli leta 1400, čeprav naj bi po legendi nastale že v času, ko so čez Karavanke k Slovanom prišli prvi kristjani. Tako naj bi Križe dobile ime ravno po prvem križu, ki so ga kristjani postavili na tem mestu.[4] Ob prvem štetju prebivalcev izvedenem leta 1754 so v kraju našteli 77 hiš in 514 prebivalcev. Toliko prebivalcev je kraj dosegel šele po končani drugi svetovni vojni. Med obema vojnama se je večina prebivalstva preživljala s čevljarsko obrtjo, preostali pa so bili kmetje in delavci, zaposleni v tržiških tovarnah. V starih časih je v Križah deloval star mlin, ki je žel konje parklje. S tem so barvali usnje. Po domače so temu postopku rekli farbrjarjenje.

Križe so bile včasih svoja občina. Popis 1880 je v občini naštel 1849 prebivalcev, v sami vasi 232.[5] Leta 1890 je občina štela 1942 prebivalcev; 323 jih je živelo v Križah ( od tega 34 v naselju Snakovo).[6] Po popisu leta 1900 je občina štela 2077 prebivalcev ( od tega 974 moških in 1103 žensk). Skupaj je to obsegalo 349 hiš. Prebivalcev so Križe takrat imele 357, hiš pa je bilo 48.[7] Za leto 1910 je popis navajal 2235 prebivalcev občine, 376 je bilo Križanov.[8] Del občine so bili kraji Breg, Zgornje in Spodnje Duplje, Golnik, Gozd, Križe, Novake, Pristava, Retnje, Sebenje, Senično, Spodnje in Zgornje Vetrno, Zadraga in Žiganja vas. Leta 1952 se je občina Križe združila z mestom Tržič v tržiško občino.

Poslopje kriške železniške postaje in gostilne Pr' Jak

Med letoma 1908 in 1966 je skozi Križe potekala železnica Tržič - Kranj. Postaja je bila pomembna zaradi bližnjega sanatorija na Golniku ter za oskrbo kriške vojašnice.

27. avgusta 1939 je bil v Snakovem, nasproti gostilne Pr' Tos odprt Tosov ( Zupanov) bazen. Pri njegovi gradnji je sodeloval celo Stanko Bloudek. Leta 1962 je bil odprt bazen v Tržiču, ki je preusmeril pozornost od kriškega in tako je ta leta 1970 prenehal delovati.[9]

NOB[uredi | uredi kodo]

Oborožena vstaja se je v Križah začela 31. julija 1941 z razbitjem nemških razglasnih desk, kažipotov in neuspelim napadom na nemško orožniško postajo. Postajo je 10. junija 1944 ponovno neuspešno napadel 1. bataljon Prešernove brigade.

Povojno obdobje[uredi | uredi kodo]

Od leta 1947 pa do leta 1966 je v Križah delovala vojašnica, v kateri je bilo stalno po okrog 600 vojakov planinske pehote ter pozneje še protiletalskega topništva. Vojašnica je bila v Križah postavljena zaradi bližine meje z Italijo ter Avstrijo ter je varovala prehod v notranjost Slovenije. Vojaki so se urili v okoliških gozdovih, v katerih se še do danes vidijo nekateri njihovi sledovi, npr. nasipi ter vrezana imena v deblih dreves nad vasjo. Vojašnica je stala na mestu, kjer danes stoji osnovna šola ( pouk je predtem potekal v stavbi nasproti cerkve), na današnjem rokometnem igrišču pa je stalo skladišče. Severno od vojašnice, na travniku med Križami in Pristavo, je stalo skladišče za strelivo in eksploziv, na mestu, kjer stojita danes gostilna Košuta in trgovina Mercator, pa so prej stali hlevi, saj je JLA v petdesetih leti za transport orožja, streliva in opreme še precej uporabljala konje in mule.[10]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2017". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2017. Pridobljeno dne 7. junija 2017. 
  2. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 8276". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 
  3. ^ Janez Kavar: Kriške prigode: O Križah in Križanih, ki jih ni več. Radovljica, Didakta, 2009. Stran 17.
  4. ^ Janez Kavar: Kriške prigode: O Križah in Križanih, ki jih ni več. Radovljica, Didakta, 2009.
  5. ^ Obširen imenik krajev na Krajnskem. Na svitlo dan po C. Kr. statistični centralni komisiji. A. Hölder, Wien, 1884. Vir: http://wff1.ff.uni-lj.si/oddelki/Zgodovin/Repertoriji/Krain%201880.pdf
  6. ^ Specijalni repertorij krajev na Kranjskem, na novo predelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. decembra 1890, na svitlo dala C. Kr. Centralna statistična komisija. Alfred Hölder, Dunaj, 1894 Vir: http://wff1.ff.uni-lj.si/oddelki/Zgodovin/Repertoriji/kranjska%201894.pdf
  7. ^ Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru. C. Kr. Centralna statistična komisija, 1906. Izdelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31.grudna 1900. VI. Kranjsko. Vir: http://wff1.ff.uni-lj.si/oddelki/Zgodovin/Repertoriji/Kranjska%201900.pdf
  8. ^ Spezialortsrepertorium der Österreichischen Länder. Spezialortsrepertorium von Krain. Bearbeitet auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. Dezember 1910. Herausgegeben von der Statistischen Zentralkommissi. Verlag der Deutschösterreichischen Staatsdruckerei, Wien, 1919 Vir: http://wff1.ff.uni-lj.si/oddelki/Zgodovin/Repertoriji/Kranjska%201910.pdf
  9. ^ Janez Kavar: Kriške prigode: O Križah in Križanih, ki jih ni več. Radovljica, Didakta, 2009. Stran 24.
  10. ^ Janez Kavar: Kriške prigode: O Križah in Križanih, ki jih ni več. Radovljica, Didakta, 2009. Stran 43.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]