Hugo Weriand Windischgrätz
| Hugo Weriand Windischgrätz | |
|---|---|
 Hugo Weriand Windischgrätz | |
| Rojstvo |
17. november 1854 Firence |
| Smrt |
15. maj 1920 (65 let) Grad Hošperk |
| Državljanstvo |
 Kraljevina Jugoslavija.svg){kind=small} Avstro-Ogrska Avstrijsko cesarstvo |
| Poklic | politik |
knez Hugo Weriand von Windisch-Graetz kranjski plemič, veleposestnik in politik, * 17. november 1854 Firence, † 15. maj 1920 grad Hošperk, Planina.
V skupini veleposestva je bil poslanec kranjskega deželnega zbora od leta 1912 do 1918.
Vsebina
Življenje in delo[uredi | uredi kodo]
Knez (princ) Hugo Weriand, s polnim plemiškim naslovom Hugo Weriand Alexander Wilhelm Alfred von Windisch-Graetz, se je rodil v Firencah, ravno tako kot leto prej rojena sestra Olga (1853-1934) in zatem še najmlajša Marie (1856-1929), najstarejša sestra Alexandrine (1850-1933) pa se je rodila v Strasbourgu. [1] Mati, princesa Luisa roj. von Mecklenburg - Schwerin (1824-1859) je umrla tri leta po rojstvu zadnje hčerke, leta 1867 se je oče, knez Hugo Alfred Adolf von Windisch-Graetz (1823-1904) ponovno poročil, za drugo ženo je izbral princeso Mathildo von Radziwill (1836-1918). V drugem zakonu so se rodili trije otroki, ki pa so umrli dokaj mladi, sin Ernst pri petindvajsetih, hčerka Aloisia pri štirinajstih in hčerka Elisabeth v starosti komaj dvanajst let. [2]
Leta 1885 se je Hugo Weriand na Dunaju poročil s princeso Christiano Mario von Auersperg (1866-1962). V zakonu se jima je rodilo enajst otrok, pet sinov in šest hčera. [3] Vsa rodbinska posestva na Štajerskem in Notranjskem je Hugo Weriand podedoval leta 1904, po smrti očeta Huga Alfreda Adolfa. [3] Hugo Weriand je študiral pravo in si ustvaril uspešno kariero v avstrijski državni upravi. Leta 1912 je bil izvoljen za poslanca v kranjski deželni zbor, kar pa je prekinila prva svetovna vojna. [4]
| HUGO WERIAND von WINDISCH-GRAETZ, (1866-1920) |
|---|
| ∞ |
| CHRISTIANE MARIE von AUERSPERG, (1864-1962) |
| LUISA MARIE | HUGO VINZENZ | ELISABETH MATHILDE | ALFRED | EDUARD VINZENZ | OLGA | WILHELMINE | FRANZ JOZEF | GABRIELLE | GOTTLIEB | MARIA ANTOINETTA |
| (1886-1976) | (1887-1959) | (1889-1983) | (1890-1972) | (1891-1976) | (1893-1987) | (1895-1989) | (1896-1968) | (1898-1992) | (1899-1945) | (1911-2002) |
| Giovanni Ceschi di Santa Croce | Leontine von Fürstenberg | Leone Rosa | Isabelle von Hohenlore-Langenburg | Alexandra von Isenburg | Andreas Morsley Picard | Leonidas Economo di San Serff | Desiree von Wagner Latour | Johann von Hohenlore Schillingfürst | Girolamo di Bosdari | |
| Hubertus Maria von Ledebur-Wicheln |
Na družinskih posestvih je uspešno gospodaril tudi z obsežnimi gozdovi, njegovi delavci pa so vodili razne gospodarske dejavnosti, povezane predvsem z gozdarstvom, [5] prodajo obdelanega lesa, večinoma po naročilih (t.i. komisionih) [6], potrebnega v ladjedelništvu, pri gradnji pristanišč, na železnici in podobno. Kot posebno gospodarsko dejavnost je izvajal tudi vzrejo divjadi, predvsem jelenjadi, [7] ter vodil love, [8] na katerih je gostil svoje poslovne partnerje in naročnike, nekatere plemiške sorodnike in druge pomembne ter znane osebnosti, vabil je tudi cesarja Franca Jožefa. [9] V zvezi z lovi, ki so se jih strastno udeleževali skoraj vsi moški člani rodbine, naj omenimo vsaj lovski koči kneza Windischgraetza [10] v Kamniški Bistrici in v Lukanji. Knez Hugo Weriand je preživel vojna leta, dočakal zlom avstro-ogrske monarhije in 15. maja 1920 umrl na gradu Hošperk v bližini Planine pri Rakeku. Svojim dedičem je zapustil vzdrževana in nezadolžena družinska posestva, [11] ki pa so bila razdeljena med dve državi, dokončno je bila meja določena s podpisom Rapalske pogodbe leta 1920.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ^ Žigon, Tanja (1995). Grad Haasberg in knezi Windischgraetzi. Mali d.o.o. str. 59. COBISS 52410112.
- ^ Žigon, Tanja (1995). Grad Haasberg in knezi Windischgraetzi. Mali d.o.o. str. 60. COBISS 52410112.
- ^ 3,0 3,1 Žigon, Tanja (1995). Grad Haasberg in knezi Windischgraetzi. Mali d.o.o. str. 62. COBISS 52410112.
- ^ "Rodbina Windischgrätz". Slovenska biografija. 20.4.2016.
- ^ "Šivic, Anton ing.: Iz zgodovine našega gozdarstva, Prispevki k zgodovini urejanja naših gozdov". Gozdarski vestnik (Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in industrije za predelavo lesa SR Slovenije) 3–4: 115,116. 1967. Pridobljeno dne 4.3.2017.
- ^ Pahor Miroslav , Hajnal Ilonke (1981). Po jamborni cesti... v mesto na peklu. Prešernova družba. str. 39. COBISS 19370240.
- ^ Žigon, Tanja (1995). Grad Haasberg in knezi Windischgraetzi. Mali d.o.o. str. 95. COBISS 52410112.
- ^ Žigon, Tanja (1995). Grad Haasberg in knezi Windischgraetzi. Mali d.o.o. str. 92. COBISS 52410112.
- ^ Žigon, Tanja (1995). Grad Haasberg in knezi Windischgraetzi. Mali d.o.o. str. 94. COBISS 52410112.
- ^ "Lovska koča kneza Windischgraetza". Pridobljeno dne 15.5.2016.
- ^ Žigon, Tanja (1995). Grad Haasberg in knezi Windischgraetzi. Mali d.o.o. str. 63. COBISS 52410112.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Slovenska biografija;
- Žigon Tanja, Grad Haasberg in knezi Windischgraetzi. Logatec, 1992. (COBISS)
- Biogr. Lexikon zur Gesch. Südosteuropas, München 1981;
- Smole, Majda Graščine na nekdanjem Kranjskem, DZS, 1982; (COBISS);
- Stopar, Ivan Gradovi na Slovenskem, Cankarjeva založba, 1986, (COBISS) strani 157, 170, 320, 332.
Arhivski fondi[uredi | uredi kodo]
Zgodovinski arhiv Celje:[uredi | uredi kodo]
- Veleposestvo kneza Windischgrätza v Konjicah (1923-1930): SI-ZAC/0832 (Oskrbništvo kneza Windischgrätza, kmetijska proizvodnja, gozdni urad, Lesna industrija kneza Windischgrätza)
Arhiv Republike Slovenije:[uredi | uredi kodo]
- Uprava gozdov kneza Windischgrätza Postojna (1941-1944): SI-AS 1836
- Granitna in lesna industrija Oplotnica (1845-1943): SI-AS 152
