Dvorec Trebnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Dvorec Trebnik
Lega Slovenske Konjice
Občina Slovenske Konjice
Koordinati 46°20′5.65″N 15°25′7.28″E / 46.3349028°N 15.4186889°E / 46.3349028; 15.4186889Koordinati: 46°20′5.65″N 15°25′7.28″E / 46.3349028°N 15.4186889°E / 46.3349028; 15.4186889
Površina Grajska 4, 4a in 6
Zgrajeno med letoma 1630 in 1636
Uprava Občina Slovenske Konjice
Lastnik Občina Slovenske Konjice
Uradno ime: Slovenske Konjice - Dvorec Trebnik
Razglasitev 18. julij 1998
evid. št. 7864[1]
Dvorec Trebnik is located in Slovenija
Dvorec Trebnik
Geografska lega: Dvorec Trebnik, Slovenija


Dvorec Trebnik se nahaja v parku nad nadžupnijsko cerkvijo sv. Jurija v Slovenskih Konjicah.

Arhitektura[uredi | uredi kodo]

Dvorec obsega dva trakta poslopij s kletjo, severni trakt je imel pred zadnjo prenovo odprti arkadni hodnik v pritličju in nadstropju. Stavbna zasnova dvorca sega še v srednji vek. Dvorec obdajajo ostanki nekdaj bogatega parka z botaničnimi drevesnimi vrstami in grmovnicami, okrasnim ribnikom in pripadajočimi stavbami: oranžerijo, vrtnarijo, ki pa so večinoma zapuščene ali pa imajo danes drugo namembnost. V parku se je nekoč nahajala tudi okrasna kmečka hišica s slamnato streho.

Kratka zgodovina[uredi | uredi kodo]

Zgodovina Dvorca Trebnik sega daleč nazaj v 13. stoletje, natančneje v leto 1308, ko se v zgodovinskih virih prvič omenjena "Trebnikke".[2] Že leta 1362 je omenjen dvor pod konjiškim gradom, katerega so do 17. stoletja posedovali baroni Trebniški, nato pa so ga prodali grofom Tattenbach. Sedanji dvorec so med leti 1630 in 1636 zgradili Tattebachi, [3] v zgodovinskih virih se omenja leta 1404. [4] Za njimi so dvorec imeli v lasti žički kartuzijani, vse do ukinitve kartuzije leta

Dvorec Windischgraetz[uredi | uredi kodo]

razglednica Konjic iz 1908 s podobo dvorca Trebnik

Leta 1826 je dvorec skupaj z drugimi posestmi na dražbi v Gradcu od verskega sklada kupil knez Weriand zu Windischgrätz in v lasti te rodbine je bil vse do konca 2. svetovne vojne. Med 2.svetovno vojno rodbina ni prebivala v dvorcu, saj ga je zasedla okupacijska oblast in v njem nastanila razne vojaške in druge enote. Po vojni je dvorec skupaj z drugimi posestmi rodbine država zaplenila in nacionalizirala.

Novejša zgodovina[uredi | uredi kodo]

V povojnem obdobju je služil v različne namene, v njem je bila gostilna, vrtec, dom ostarelih občanov, glasbena šola in podobno. Podobno kot druga tovrstna zgodovinska stavbna dediščina v Sloveniji ni bil deležen primernega vzdrževanja. Iz občinske lastnine je leta 1996 prešel v last gospodarske družbe, ki se je zavezala za njegovo prenovo, vendar ni imela interesa in ne sredstev, temveč je nepremičnino celo obremenila z bančnimi krediti in hipotekami ter dvorec prepustila propadu, [5] dokler ni leta 2012 lastništvo in prenovo prevzela Občina Slovenske Konjice.

Sedanjost[uredi | uredi kodo]

Dvorec ima na novo obnovljen severni trakt, nekdaj imenovan  »Bezirzgang«, v katerem so danes recepcija razpršenega hotela, manjša večnamenska dvorana, poimenovana po kneginji Christiani, lokali z medicino povezanih dejavnosti, restavracija in kavarna, v južnem traktu (v delu glavne stavbe) pa deluje podjetje, ki svoje izdelke iz zdravilnih rastlin in zelišč trži pod blagovno znamko »Dvorec Trebnik«. V dvorcu je tudi njihova prodajalna.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 7864". Register nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo. 
  2. ^ "TIC Slovenske Konjice". 31.12.2014. Pridobljeno dne 7.7.2015. 
  3. ^ Stanič Rinaldo, Jakopič Tadej (2005). Osnove heraldike in istovetnostni simboli slovenskih občin. Heraldica Slovenica. str. 259. COBISS 216750336. ISBN 961-238-392-8. 
  4. ^ Stegenšek Avguštin (1909). Umetniški spomeniki lavantinske škofije, Zv. 2, Konjiška dekanija. Stegenšek Avguštin. str. 72. COBISS 250818048. ISBN 978-961-6244-37-4. 
  5. ^ "Dvorec Trebnik na Burger.si". Pridobljeno dne 6. junij 2018. 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 (COBISS)
  • Stegenšek, Avguštin Konjiška dekanija, Maribor, 1909. (COBISS)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]