Dvorec Trebnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Dvorec Trebnik
Trebnik dvorec1.jpg
Lega Slovenske Konjice
Občina Slovenske Konjice
Koordinati 46°19′N 15°29′E / 46.317°N 15.483°E / 46.317; 15.483Koordinati: 46°19′N 15°29′E / 46.317°N 15.483°E / 46.317; 15.483
Površina Grajska 4, 4a in 6
Zgrajeno med letoma 1630 in 1636, 17., 18. in 19. stoletje
Uprava Občina Slovenske Konjice
Lastnik Občina Slovenske Konjice

Uradno ime:

Slovenske Konjice - Dvorec Trebnik, Gospodarsko poslopje dvorca Trebnik, Park Windischgratzove graščine
Razglasitev 18. julij 1998
evid. št.

7864[1]
10273[2]

10271[3]
Dvorec Trebnik is located in Slovenija
Dvorec Trebnik
Geografska lega: Dvorec Trebnik, Slovenija

Dvorec Trebnik s parkom stoji v Slovenskih Konjicah, v izteku osi srednjeveške naselbine, na vznožju Konjiške gore, malo nad nadžupnijsko cerkvijo sv. Jurija.

Arhitektura[uredi | uredi kodo]

Stavbna zasnova dvorca sega še v srednji vek. Glavni dvonadstropni stavbi dvorca sta bili v 18. in 19. stoletju prizidani simetrični stranski krili. Severni trakt je enonadstropna stavba podolžnega tlorisa iz 17. stoletja. Ima obokano pritličje, pred zadnjo prenovo je imel na južni strani v nadstropju in delno v pritličju odprta arkadna hodnika. Posestvu je pripadalo tudi večje gospodarsko poslopje ter hiša iz 17. stoletja. Našteto predstavlja ohranjeno stavbno dediščino kompleksa, medtem ko sta bili dve gospodarski poslopji in hiša (glej franciscejski kataster) v preteklosti že porušeni. Vhod v dvorec poudarjata stebriščna altana in okrasni balkon, ki počiva na velikih kamnitih konzolah. Krasi ga kovana železna ograja v prvem nadstropju, na kateri je monogram nekdanjih lastnikov.

nekdanja podoba dvorca Trebnik

Parkovna zasnova, ureditev, vzdrževanje[uredi | uredi kodo]

V 19. stoletju, v obdobju lastništva Windischgraetzov, je bil ob dvorcu, verjetno po navodilih kneginje Christiane roj. Auersperg (1864-1962) in v izvedbi njenega vrtnarja, oblikovan in urejen razsežen, dobrih 10 hektarov velik angleški krajinski park s skulpturami, ribnikoma ter vrtnarijo. V parku se je nekoč nahajala tudi okrasna kmečka hišica s slamnato streho (opisana kot Miniatur-Bauernhäuschen), namenjena knežjim otrokom. V spodnjem delu se park stika s starim trškim jedrom, od katerega vodi do dvorca osna povezava ob današnji strugi kanaliziranega potoka Ribnica, iz starih fotografij pa je razvidno, da je nekoč tu potekal glavni dovoz do dvorca. Izvirna podoba parka v spodnjem delu pod dvorcem je znatno degradirana. Ohranjeni ribnik z mostičkom kaže povsem drugačno podobo od prvotne, saj sta ob nastanku parka tu bila dva ribnika. Med velikimi posegi v času po drugi svetovni vojni so enega od njiju zasuli, tam zgradili teniško igrišče in tudi na novo zgradili mostiček. V drugi polovici 20. stoletja so v tem delu zgradili več športnih igrišč, stavbe vrtca, varstveno-delovnega centra, vodohran, stanovanjsko hišo, manjši športni objekt s plezalno steno...

V primerjavi s spodnjim delom parka je zgornji del nad dvorcem še skoraj v celoti ohranjen. Ponaša z velikim številom različnih drevesnih vrst, sajenih v skupine, drevorede in posamično. V parku najdemo tako avtohtona kot eksotična drevesa, lipo in lipovec, hrast dob, navadno, povešavo in rdečelistno bukev, beli in ostrolistni javor, maklen, javorolistno platano, tulipanovec, gledičevko, črni in beli gaber, brest, divjo češnjo, veliki jesen, brezo, divji kostanj, vrbo žalujko, črno jelšo, robinijo, brek, smreko, tiso, orjaški in ameriški klek... zato park, ki je sedaj prevzel vlogo mestnega parka, predstavlja veliko ambientalno in dendrološko vrednost. Po njem so po lahnem pobočju do gozdnega roba pod Konjiško goro speljane sprehajalne poti z mešanimi drevoredi, prisotne so posamezne botanične kompozicije skupin dreves, npr. divjih češenj, ter velike parkovne eksote na odprtih jasah.

Sanacija parkovnih površin[uredi | uredi kodo]

Po žledu februarja 2014 je bila Občina Slovenske Konjice na območju Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje edina, ki je sama pristopila k strokovni sanaciji mestnih parkovnih površin,[4] poškodovana je bila namreč kar velika večina drevja, oziroma okoli 70 odstotkov drevesnega fonda. S konservartorskim-restavratorskim elaboratom[5] so bili določeni arboristični ukrepi sanacije drevnin na celotnem območju parka. Pod strokovnim nadzorom arboristke Tanje Grmovšek iz Maribora in konservatorke je bilo podrtih 14 dreves in na novo nasajenih 11, 71 drugih pa je bilo strokovno saniranih (večinoma z višino med 10 in 20 metri). Odstranjeno je bilo veliko število drevesnih panjev, sanirane pa so bile tudi travniške površine.[6]

Kratka zgodovina dvorca[uredi | uredi kodo]

Zgodovina dvorca sega daleč nazaj v 13. stoletje, natančneje v leto 1308, ko se v zgodovinskih virih prvič omenja »Trebnikke«.[7] Že leta 1362 je omenjen dvor pod konjiškim gradom, katerega so do 17. stoletja posedovali baroni Trebniški, nato pa so ga prodali grofom Tattenbach. Sedanji dvorec je med 1630 in 1636 na mestu poprejšnjega srednjeveškega dvora[8] dal pozidati Janez Krištof, grof Reinstein-Tattenbach iz Konjic. Grofom Tattenbachom je bil dvorec po smrti Ivana Erazma Tattenbacha v letih 1670-1685 odvzet in je bil v cesarski lasti. Za Tattenbachi so dvorec imeli v lasti žički kartuzijani, vse do ukinitve kartuzije leta 1782. Med letoma 1782 in 1826 je s posestvom upravljal verski sklad.[9]

Obdobje Windischgraetzov[uredi | uredi kodo]

razglednica Konjic iz 1908 s tedanjo podobo dvorca Trebnik

Leta 1828 je dvorec na dražbi v Gradcu od verskega sklada kupil knez Weriand zu Windischgrätz in v lasti te rodbine je bil vse do konca druge svetovne vojne. V vojnem obdobju nacistične okupacije rodbina ni prebivala v dvorcu, saj ga je zasedla oblast in v njem nastanila razne vojaške in druge enote. Po vojni je dvorec skupaj z drugimi posestmi rodbine država zaplenila in nacionalizirala.

Novejša zgodovina[uredi | uredi kodo]

V povojnem obdobju je dvorec služil v različne namene, v njem je bila gostilna, vrtec, dom ostarelih občanov, glasbena šola itd. Podobno kot druga tovrstna zgodovinska stavbna dediščina v Sloveniji ni bil deležen primernega vzdrževanja. Iz občinske lastnine je leta 1996 prešel v last gospodarske družbe, ki se je zavezala za njegovo prenovo, vendar ni imela interesa in ne sredstev, temveč je nepremičnino celo obremenila z bančnimi krediti in hipotekami ter dvorec prepustila propadu,[10] dokler ni leta 2012 lastništvo in prenovo prevzela Občina Slovenske Konjice.

Sedanjost[uredi | uredi kodo]

Dvorec ima na novo obnovljen severni trakt, nekdaj imenovan »Bezirzgang«, danes pa »Dvor Trebnik«, v katerem so sedaj recepcija razpršenega hotela, manjša večnamenska dvorana, poimenovana po kneginji Christiani, lokali z medicino povezanih dejavnosti, restavracija in kavarna. V južnem traktu (v delu glavne stavbe) deluje gospodarska družba, ki svoje izdelke iz zdravilnih rastlin in zelišč trži pod blagovno znamko »Dvorec Trebnik«. V dvorcu je tudi njihova prodajalna.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 7864". Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo. 
  2. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 10273". Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo. 
  3. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 10271". Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo. 
  4. Mihelčič Koželj Andreja (2017). Vrtnoarhitektura dediščina v Sloveniji in njeno ohranjanje: Slovenske Konjice - Park dvorca Trebnik. Slovensko konservatorsko društvo. str. 255. COBISS 293302528. ISBN 978-961-94163-1-0. 
  5. Mihelčič Koželj Andreja (2014). Konservatorsko-restavratorski elaborat za odpravo posledic škode, nastale ob žledu februarja 2014. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje. 
  6. Mihelčič Koželj Andreja (2014). Zaključno poročilo o uspešnosti izvedenih del za odpravo posledic škode, nastale ob žledu februarja 2014. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje. 
  7. "TIC Slovenske Konjice". 31.12.2014. Pridobljeno dne 7.7.2015. 
  8. Mihelčič Koželj Andreja (2017). Vrtnoarhitektura dediščina v Sloveniji in njeno ohranjanje: Slovenske Konjice - Park dvorca Trebnik. Slovensko konservatorsko društvo. str. 251. COBISS 293302528. ISBN 978-961-94163-1-0. 
  9. Stopar Ivan. Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - 2. Mladinska knjiga. str. 144. 
  10. "Dvorec Trebnik na Burger.si". Pridobljeno dne 6. junij 2018. 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 (COBISS)
  • Stegenšek, Avguštin Konjiška dekanija, Maribor, 1909. (COBISS)
  • Grmovšek, Tanja Vrtnoarhitekturna dediščina v Sloveniji in njeno ohranjanje, Slovensko konservatorsko društvo, Ljubljana, 2017. (COBISS) ISBN 978-691-941463-1

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]