Konjiška gora

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search


Konjiška gora z gradom

Konjiška gora je podolgovato pogorje z več vrhovi v osrednjem delu Bočkega pogorja. Pogorje tvori naravno pregrado med Dravinjskimi goricami in Celjsko kotlino.

Iz glavnega grebena Konjiške gore izstopa sedem vrhov. Na zahodu je Jurjev vrh (674 mnm), sledijo mu Srobotni vrh (996 mnm), najvišji vrh Stolpnik (1012 mnm), Jelenov vrh (924 mnm), Tolsti vrh (870 mnm), Babič (749 mnm) in Golo rebro (600 mnm).

Na zahodni strani Konjiška gora meji na dolino Tesnice, na vzhodni strani na potok Žičnico s sotesko Sotensko. Konjiško goro sestavljajo triasni apnenci in dolomiti, na jugovzhodni strani so permske kamnine. Poraščena je z bukovimi in jelovo-bukovimi gozdovi, poselitev in prometnice so segle le na obrobje.

Slovenske Konjice s Konjiško goro na razglednici iz prve polovice 20. stoletja

Grad Konjice[uredi | uredi kodo]

Na severozahodnem robu Konjiške gore je eden najstarejših gradov v Sloveniji, iz 12. stoletja. Prvi lastniki Konjiškega gradu so bili konjiški gospodje. Stari grad je v razvalinah, ohranjen je le romanski obrambni stolp.

Glavni članek: Grad Konjice.

14. divizija NOVJ[uredi | uredi kodo]

Med drugo svetovno vojno se je na širšem območju gore bojevala partizanska 14. divizija, januarja 1945 je imela v spopadih med Konjiško goro in Dramljami precejšnje izgube.

Stolpnik (1012 mnm)[uredi | uredi kodo]

razgledni stolp na Stolpniku

Dostop[uredi | uredi kodo]

Od pokopališke cerkve sv. Ane na Zgornji Pristavi smerokazi na zgornji vzhodni strani pokopališča usmerjajo do razvalin starega gradu. Pod gradom leva pot vodi na Razgledno skalo (750 m) in naprej proti kartuziji, pot proti Stolpniku pa vodi navzdol po gozdni cesti na lokalno cesto, ki je speljana iz Konjic preko Konjiške gore. Markacije usmerjajo po tej cesti navzgor, po 100 metrih pa zavijemo s ceste levo navzgor. Po strmem začetnem delu pot prečka prej omenjeno cesto, na predelu imenovanem Velika Ravna. Pešpot se nadaljuje po lovski stezi skozi že zaraslo poseko. (za nami je strmi del in polovica poti – 1 ura).

Steza se nato nekoliko spusti navzdol, do zelo razgledne gozdne ceste, ki se polagoma rahlo vzpenja vse do razpotja pri Grofovem štantu (820 m), tj. prevalu med najvišjim Stolpnikom na zahodu in vzhodno ležečim Jelenovim vrhom. Pot se pri lovski koči po gozdni vlaki proti severozahodu vzpne na pobočje Stolpnika in do razglednega stolpa. Skupno 2 uri hoje.

Drugi planinski dostopi na Stolpnik[uredi | uredi kodo]

  • od gozdarske koče pri Štepihu (830m), do koder je možen dovoz z avtomobilom iz Konjic (6 km) ali Stranic (1/2 ure hoje)
  • Južni pistop iz Črešnic (517m): začetek markirane poti pri cerkvi, do gozdnega roba, nato vso pot po gozdu, (1 ura in 15 min hoje)
  • s Stranic (445m) preko Bukovja po poti 14. divizije in mimo gozdarske koče pri Štepihu na vrh (1 ura in 30 min hoje)
  • od Žičke Kartuzije (425m) po cesti proti Črešnjicam, nato po poti 14.divizije, na Kamno Goro in preko Grofovega štanta na vrh (1 ura in 45 min hoje)
  • iz Vojnika (270m) preko Tomaža na Kladnart in Stare Slemene ter nato po poti 14. divizije na Kamno Goro in preko Grofovega štanta na vrh. (Iz Starih Slemen 1 ura in 30 min hoje, iz Vojnika 4 ure in 30 min hoje)

Rastlinstvo[uredi | uredi kodo]

Po slemenu Konjiške gore poteka meja med ilirskim in srednjeevropskim rastlinstvom. Pri Žičah je nahajališče Žičkega grobelnika (Alyssum montanum ssp. pluscanescens).

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago: Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 (COBISS)
  • Ivanič, Martin: Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija Mladinska knjiga, Ljubljana, 2011 (COBISS)
  • Pivka, Jurij; Galun, Nataša: Štajerska Sidarta, Ljubljana, 2001 (COBISS)