Črešnjice, Vojnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Črešnjice
Črešnjice.jpg
Črešnjice, Vojnik is located in Slovenija
Črešnjice
Črešnjice
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°19′34.81″N 15°20′58.18″E / 46.3263361°N 15.3494944°E / 46.3263361; 15.3494944Koordinati: 46°19′34.81″N 15°20′58.18″E / 46.3263361°N 15.3494944°E / 46.3263361; 15.3494944
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Savinjska regija
Tradicionalna pokrajina Štajerska (pokrajina)
Občina Vojnik
Površina
 • Skupno 1,62 km2
Nadmorska višina 512,3 m
Prebivalstvo (2019)[1]
 • Skupno 50
 • Gostota 31 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 3213 Frankolovo
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Črešnjice so razloženo naselje oz. vas v Občini Vojnik, nad Frankolovim, na prisojnem južnem pobočju Konjiške gore, pod najvišjim vrhom Stolpnik.

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Črešnjice so ime dobile po čereh in ne, kakor bi sklepali po imenu, po češnjah. Nedaleč od župnijske cerkve je kamnit predel, s prepadnimi stenami, ki jih najdemo tudi drugod v bližnji okolici. Zato se je kraj izvirno imenoval Čerenščišče ali Čerenstišče. Ta prvotni pomen se večkrat pozablja, saj mnogi povezujejo izvor imena s češnjami, ki pa tod ne uspevajo.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Črešnjice, center.jpg

Območje naselja je moralo biti obljudeno že v rimskih časih, navezajoč se na najdene rimske artefakte, v srednjem veku pa je vas pripadala bližnji Žički kartuziji, ki jo je leta 1164 v bližnji dolini sv. Janeza ustanovil štajerski mejni grof Otokar III. Traungauski.

V bregovih Konjiške gore so bila nekoč najdišča železove rude in premoga, ki so ju v srednjem veku tu kopali, rudo pa vozili v fužine v Mislinji.

Lokalna stavbna zgodovina sega v srednji vek. Prva cerkev na tem kraju je bila manjša kapela, morda take velikosti, kot je današnji prezbiterij, katere čas zidave pa ni znan. V zgodovinski virih je izpričana leta 1402, ko se v Črešnjicah že omenja vikariat, oskrbovan iz Slovenskih Konjic. Ob turških vpadih so Turki leta 1482 svetišče požgali in oskrunili. O ponovni posvetitvi cerkve, zadnjega maja leta 1487, ki je bila takrat močno povečana in olepšana, poroča v svojem popotnem dnevniku znani potopisec Paolo Santonino, ki je spremljal vikarja oglejskega patriarha škofa Petra iz Caorle na vizitacijah tudi na območju patriarhata v današnji Sloveniji.[2] Dokaz za to posvetitev so naslikani križi, ki so še zdaj vidni v prezbiteriju župnijske cerkve.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Etnična sestava 1991:

  • Slovenci: 54 (94,7 %)
  • Neznano: 3 (5,3 %)

Znane osebnosti[uredi | uredi kodo]

  • Štefan Kušar, duhovnik [1]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2019". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2019. Pridobljeno dne 17. junija 2019. 
  2. Paolo Santonino Prev. Primož Simoniti (1991). Popotni dnevniki 1485-1487. Mohorjeva družba Celovec. str. 85. 

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]