Nova Cerkev

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Nova Cerkev
Postcard of Nova Cerkev.jpg
Nova Cerkev is located in Slovenija
Nova Cerkev
Nova Cerkev
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°18′47.51″N 15°17′10.24″E / 46.3131972°N 15.2861778°E / 46.3131972; 15.2861778Koordinati: 46°18′47.51″N 15°17′10.24″E / 46.3131972°N 15.2861778°E / 46.3131972; 15.2861778
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Savinjska regija
Tradicionalna pokrajina Štajerska
Občina Vojnik
Površina
 • Skupno 1,8 km2
Nadmorska višina 300m m
Prebivalstvo (2019)[1]
 • Skupno 481
 • Gostota 270 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 3203 Nova Cerkev
Zemljevidi Najdi.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Nova Cerkev - Trško naselje
LegaObčina Vojnik
Zgrajeno13. stoletje
RKD št.12183 (opis enote)[2]

Nova Cerkev je naselje v Občini Vojnik.

Središče naselja leži ob robu približno kilometer široke doline, na rahlo dvignjeni planoti blizu sotočja rečice Hudinje, ki izvira pod Roglo na Pohorju in potoka Dobrnice, ki izvira pod Paškim Kozjakom. Nadmorska višina naselja je 300 m.

Zgodovina naselja[uredi | uredi kodo]

Kraj je bil obljuden že v starem veku. O tem priča najdba dveh rimskih nagrobnikov. Takrat je verjetno vodila mimo stranska cesta proti Vitanju. Prvič je omenjen v 12. stoletju, saj so tod potekale pomembne trgovske poti z jugovzhoda na severozahod.

V časih turških vpadov so naselbino ogradili z obzidjem, ki je imelo tudi dvižni most; ostanki tega obzidja so še dobro vidni. V središču je bila že tedaj cerkev. Leta 1887 je velik požar upepelil skoraj vse naselje, ki je bilo v glavnem leseno. Le cerkev in nekatere redke hiše niso bile uničene. Naselje z bližnjimi zaselki so poslednjič ogrožali Turki leta 1529, ko so se vračali z enega zadnjih pohodov na sever. Kasneje ni doživljalo večjih pretresov.

Kraj, ki se je nekoč imenoval Sv. Lenart na jezeru (v davnini je bilo namreč tu jezero), je med letoma 1952 in 1991 nosil po bližnjem griču v Polžah ime Strmec pri Vojniku, gradnja nove cerkve v davnini pa je dala kraju sedanje ime Nova Cerkev.

V Novi Cerkvi je v letih 1827-1829 kaplanoval blaženi škof Anton Martin Slomšek in po njegovih pismih sodeč in drugih virih, je bilo to obdobje zanj srečno in ustvarjalno. Dobro se je razumel z dekanom Jakominijem, ki je tudi spodbujal nedeljske šole. V Novi Cerkvi vsako leto prirejajo v okviru Slomškovega projektnega sveta Slomškove kulturne dneve. Tu je veliko pisal, znamenite so prav njegove pridige, ki so nastale v Novi Cerkvi in v kraju so pred leti izdali knjigo z izborom pridig, ki jih je napisal tu. V Novi Cerkvi vsako leto prirejajo v okviru Slomškovega projektnega sveta Slomškove kulturne dneve, od septembra 2013 pa bo odprta tudi njegova spominska soba z možnostjo dostopa tudi za invalide.

Kraj je družabno in kulturno zelo aktiven, saj ima svoje Kulturno društvo, gasilsko društvo, turistično društvo, športno društvo, godbo na pihala, ansambel Štajerske rogiste, več pevskih zborov, pustni karneval in še bi se kaj našlo. V naselju Polže je Soržev mlin, ob mlinu je 200 let stara žaga venecijanka, ki še dela, čebelnjak in Mlinarjeva hiša. Domačija je učna in turistična kmetija.

Krajevna skupnost[uredi | uredi kodo]

Krajevno skupnost sestavlja še 16 okoliških vasi s približno 2200 ha površine in 2400 prebivalci. To so Novake, Razdelj, Straža, Socka, Trnovlje pri Socki, Selce, Velika Raven, Čreškova, Zlateče, Homec, Landek, Vine, Vizore, Polže, Lemberg in Hrenova. Nova Cerkev praznuje krajevni praznik 4. julija. Ta dan je spomin na akcijo dela enot Tomšičeve brigade, ki so osvobodile kraj in je od tega dne dalje bilo območje krajevne skupnosti osvobojeno ozemlje.

Zgradbe[uredi | uredi kodo]

V Novi Cerkvi so: petletna podružnična osnovna šola (šolstvo se tu prvič omenja že 1765. leta), kulturni dom z domom gasilcev, krajevni urad, pošta, samopostrežna trgovina, dve gostilni in bistro, župnijska cerkev in še kaj.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2019". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2019. Pridobljeno dne 17. junija 2019. 
  2. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 12183". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 (COBISS)
  • Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]