Loče, Slovenske Konjice

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Loče, Slovenske Konjice
Loče, Slovenske Konjice is located in Slovenija
Loče, Slovenske Konjice
Loče, Slovenske Konjice
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°18′3.08″N 15°29′56.42″E / 46.3008556°N 15.4990056°E / 46.3008556; 15.4990056Koordinati: 46°18′3.08″N 15°29′56.42″E / 46.3008556°N 15.4990056°E / 46.3008556; 15.4990056
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Savinjska regija
Tradicionalna pokrajina Štajerska
Občina Slovenske Konjice
Površina
 • Skupno 1,58 km2
Nadmorska višina 274 m
Prebivalstvo (2016)[1]
 • Skupno 644
 • Gostota 410 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 3215 Loče, Slovenske Konjice
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Loče pri Poljčanah - Trško jedro
Lokacija Občina Slovenske Konjice
RKD št. 19115 (opis enote)[2]

Loče , nekoč Loče pri Poljčanah, nemško Heiligen Geist, so urbanizirano naselje v srednjem delu Dravinjske doline, v Občini Slovenske Konjice.

Centralno zasnovano naselje se je razvilo na naplavni ravnici na desnem bregu reke Dravinje, na ledenodobni terasi in na vršajih desnobrežnih potokov Žičnice in Klokočovnika, ki pritekata izza Konjiške gore.

Pomembno vlogo pri nastanku naselja je zagotovo imela geografska lega ob lokalni cesti Poljčane - Slovenske Konjice. Zaradi večjega obsega gospodarskih, upravnih in storitvenih dejavnosti se Loče uvrščajo med pomembnejša lokalna oskrbno-storitvena središča Dravinjske doline. [3]

V urbanem pogledu so bile Loče nekdaj pravo agrarno središče, le z nekaterimi zidanimi hišami v središču. Danes naselje dobiva čedalje bolj urbanizirano podobo, z urejeno infrastrukturo, tudi prometno, saj so Loče križišče lokalnih cest, ki se tod odcepijo proti severu čez Sveti Jernej in Križni Vrh proti Slovenski Bistrici ter na jug proti Ponikvi.[4]

Spremembe imena[uredi | uredi kodo]

Ime naselja so leta 1955 iz »Loče« spremenili v »Loče pri Poljčanah«. Staro ime Loče so naselju vrnili leta 1999. [5][6]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

nekdanja železniška postaja v Ločah (tedaj Heiligen Geist)

Naselbina se v starih listinah prvič omenja leta 1165, župnijska cerkev sv. Duha pa leta 1434. Zahodno od naselja so pri arheoloških izkopavanjih odkrili grobove iz halštatske dobe.[7] Železniška proga Poljčane - Konjice - Zreče je bila nekdanja avstrijska ozkotirna železniška proga (širine 760 mm) med Poljčanami in Slovenskimi Konjicami, železniška postaja je bila tudi v Ločah. Slovenske Konjice je dosegla leta 1892, ter je bila podaljšana do Zreč leta 1920 (opuščena 1961).[8]


Nekdanja obrt in industrija v Ločah in okolici[uredi | uredi kodo]

Razvoj obrti je bil tudi na podeželju tesno povezan z združevanjem obrtnikov različnih strok, ki so se sprva preko zgolj cerkvenih bratovščin povezali v strokovna združenja - cehe. S pravno določenimi pravicami za opravljanje obrti so obrtniki postajali vedno močnejši. V Ločah in okolici so se v cehe združevali predvsem usnjarji, čevljarji, krojači in drugi obrtniki, katere pa so za nepravilno opravljeno delo ali nestrokovno izvrševanje obrti sankcionirali deželni vladarji. O nekdanjih obrtnikih v Ločah in okolici je ostalo ohranjeno zelo malo ali skoraj nič pisnih virov, zgolj »obrtni register«, ki ga hrani Zgodovinski arhiv v Celju, v katerem je popis obrtnikov od 1880 do 1941, z imeni nosilcev dejavnosti, časom prijave, o plačilu pristojbine, o času odjave pa ni podatkov, razen v primerih, ko je obrtnik med opravljanjem dejavnosti umrl. [9] Na bogatih skladih ilovice v bližnjem Pogledu je ne v začetku 19. stoletja za kratek čas delovalo večje število poljskih opekarn. Med prvimi se je za izgradnjo tovrstne opekarne odločil tudi graščak in veleposestnik Franc Possek z Mlač. V gozdiču v neposredni bližini svojega gradu je dal postaviti večjo peč, ki je bila osnova za kasnejšo industrijsko izdelavo opeke. Leta 1909 je v trgovinski register prijavil izdelavo in prodajo opeke, leta 1910 pa pričel graditi opekarno, po vzoru Koželjeve, pozneje Sodinove opekarne v Ljubečni pri Celju. Opekarna je bolj ali manj uspešno delovala, bila po vojni nacionalizirana, proizvodnja v njej pa se je vršila vse do leta 1984.[10]

Velike količine lesa v neposredni bližini Loč ter potrebe industrije na Zbelovem, v Ločah, v Konjicah in drugod so narekovale ustanovitev parne žage v Ločah, saj so bili vodni pogoni na Dravinji omejeni, potrebe po žaganem lesu pa vedno večje. Tako je po prvi svetovni vojni podjetnik Franc Hrastnik iz Konjic leta 1924 dal postaviti parno žago v Ločah. Leta 1936 je žago odkupil veleposestnik Franc Possek, lastnik gradu Pogled na Mlačah. Zaradi povečanja žage v Konjicah in boljših prometnih povezav je obrat v Ločah izgubil svoj pomen in bil končno ukinjen, namembnost prostorov pa spremenjena. [11]

V obrtnem registru za leto 1887 se v Ločah navaja mesar Walland, v naslednjih letih se v zvezi z obrtniki s priimkom Walland ali Valand leta 1924 v Ločah omenja gostilna Walland z eno sobo, dvema posteljama in oskrbo za konje.[12]

Leta 1887 je bil v register obrtnikov vpisan usnjar Paušer (Baušer), možno pa je, da sta rodbina in usnjarna v Ločah bili že poprej. Leta 1919 se omenja usnjar Albert Paušer, (možno, da je obrt drugič prijavil) saj je leta 1907 evidentirano, da je dejavnost razširil in kupil Javornikov mlin na Dravinji. Med obema vojnama je na vodno gnano kolo namestil še generator enosmernega toka z napetostjo 110 V. Tako pridobljeno elektriko je prodajal premožnim Ločanom. Paušerjeva usnjarna je predelovala predvsem manjše količine usnja za podplate in večje količine juhte za vse vrste usnjenih izdelkov. Ker proizvodnje niso sproti posodabljali, je usnjarna po smrti Alberta Pauscherja leta 1932 počasi propadla.[13] Njegovi hčerki sta se do leta 1945 še ukvarjali z mlinarstvom in prodajo elektrike. Po osvoboditvi je bilo vse premoženje Pauscherjev nacionalizirano in kasneje prodano po delih.[14]

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Loče imajo zmerno toplo podnebje. Pomlad se začenja s toplim jugom z obilo deževja. Poletja so topla, posebno v dolinah in v lokalnih vinogradih, bolj hladno je poleti na senčnih legah, ki so večinoma še pogozdene. Jesen se začne šele oktobra in je navadno mokrotna. Pogosta je megla, posebno spomladi in jeseni.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Etnična sestava 1991:

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2016". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2016. Pridobljeno dne 6. junija 2016. 
  2. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 19115". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 
  3. ^ Bračič Vladimir (1985). Dravinjske gorice s Podpohorskimi goricami in Savinjskim. Založba Obzorja. str. 168. COBISS 15600385. 
  4. ^ Bračič Vladimir (1985). Dravinjske gorice s Podpohorskimi goricami in Savinjskim. Založba Obzorja. str. 184. COBISS 15600385. 
  5. ^ Spremembe naselij 1948–95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.
  6. ^ Statistični urad Republike Slovenije
  7. ^ Ivanič Martin (2011). Slovenika, slovenska nacionalna enciklopedija. Mladinska knjiga založba. str. 742. COBISS 257461504. 
  8. ^ Rustja Karol (2009). Ozkotirna železniška proga Poljčane-Slovenske Konjice-Zreče. COBISS 243385856. 
  9. ^ Franc Sevšek (1999). Loče iz roda v rod: Obrt in industrija v Ločah in okolici. Loče: Župnija Sv. Duh, Slovenske Konjice: Zgodovinsko društvo. str. 391. COBISS 104205312. 
  10. ^ Franc Sevšek (1999). Loče iz roda v rod: Obrt in industrija v Ločah in okolici. Loče: Župnija Sv. Duh, Slovenske Konjice: Zgodovinsko društvo. str. 407–441. COBISS 104205312. 
  11. ^ Franc Sevšek (1999). Loče iz roda v rod: Obrt in industrija v Ločah in okolici. Loče: Župnija Sv. Duh, Slovenske Konjice: Zgodovinsko društvo. str. 395,396. COBISS 104205312. 
  12. ^ Franc Sevšek (1999). Loče iz roda v rod: Obrt in industrija v Ločah in okolici. Loče: Župnija Sv. Duh, Slovenske Konjice: Zgodovinsko društvo. str. 397. COBISS 104205312. 
  13. ^ Franc Sevšek (1999). Loče iz roda v rod: Obrt in industrija v Ločah in okolici. Loče: Župnija Sv. Duh, Slovenske Konjice: Zgodovinsko društvo. str. 397. COBISS 104205312. 
  14. ^ Franc Sevšek (1999). Loče iz roda v rod: Obrt in industrija v Ločah in okolici. Loče: Župnija Sv. Duh, Slovenske Konjice: Zgodovinsko društvo. str. 398. COBISS 104205312. 


Viri[uredi | uredi kodo]

  • Stegenšek Avguštin, Konjiška dekanija, Maribor, 1909. (COBISS)
  • Slekovec, Matej Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške, Maribor, 1898.(COBISS)
  • Baraga, Jože, Loče iz roda v rod, Loče: Župnija Sv. Duh, Slovenske Konjice: Zgodovinsko društvo, 1999. (COBISS)
  • Bračič, Vladimir, Dravinjske gorice s Podpohorskimi goricami in Savinjskim, Maribor, 1985. Založba Obzorja (COBISS)
  • Ivanič, Martin, Slovenika, slovenska nacionalna enciklopedija, Ljubljana, 2011. Mladinska knjiga (COBISS)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]