Poljčane

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Poljčane
Pogled na Poljčane z Boča
Poljčane is located in Slovenija
Poljčane
Poljčane
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°18′48.68″N 15°34′44.78″E / 46.3135222°N 15.5791056°E / 46.3135222; 15.5791056Koordinati: 46°18′48.68″N 15°34′44.78″E / 46.3135222°N 15.5791056°E / 46.3135222; 15.5791056
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Podravska regija
Tradicionalna pokrajina Štajerska
Občina Poljčane
Površina
 • Skupno 2,5 km2
Nadmorska višina 261,6 m
Prebivalstvo (2017)[1]
 • Skupno 1.152
 • Gostota 460 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 2319 Poljčane
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Poljčane so naselje in administrativno središče občine Poljčane. Uradno je kraj dobil ime žeta 1957 z združitvijo dotedanjih naselij Máharske vasi na levi strani potoka Brežnice in Pêkla, kraja ob železniški postaji in v bregu nad njo.

Poljčane ležijo ob reki Dravinji. Na jugu se nad Poljčanami dviga Boč (978 m), na severu dolino ograjujejo Dravinjske gorice. Ker Dravinja pogosto poplavlja je poselitev nastala na obrobju doline. K Poljčanam sodi tudi naselje Zgornje Poljčane, ki ležijo drugi strani doline, tik pod Bočem.

Poljčane ležijo na križišču štirih pomembnejših cest: proti Mariboru, Ptuju, Rogaški Slatini in Celju o. Slovenskim Konjicam. Skozi kraj poteka tudi železnica. Poljčane ležijo na nadmorski višini 265.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Poljčane na razglednici iz leta 1959

V prvi polovici 1. st.pr.n.št. so ti kraji sodili pod Noriško kraljestvo. Nekateri ostanki pričajo o naselitvi v rimski dobi okoli leta 15 pr.n.št. Območje Dravinjske doline so naselili Kelti v 3. stoletju. Naseljevanje se je samo še širilo.

Leta 1237 Zofija Rogaška začne graditi cerkev in hospital ob Toplem potoku v današnjih Studenicah. Pred letom 1245 nastane v Studenicah ženski samostan, ki ga ustanoviteljica poimenuje Vrelec mladosti. Leta 1245 se prvič pojavi ime Poljčane oziroma Poltsah. V sredini 13. stoletja so že poznane dvojne Poljčane: manjše zgornje in večje Spodnje Poljčane. V drugi polovici 14. stoletja se tukaj naseli plemiški rod Graslov, ki so imeli tukaj svoj fevd.

Med letoma 1844 - 1846 skozi Poljčane speljejo železnico Dunaj-Trst. Razvoj se je silovito razmahnil. V 19. stoletju je bila v kraju že pošta, šola in več sejmov. Leta 1809 je bil pouk v stari kmečki hiši, 1928 je bilo zgrajeno prvo, 1878 pa drugo šolsko poslopje, ki so ga obnovili 1902. Leta 1910 je nemški Schulverein v Peklu ustanovil svojo šolo, ki je delovala do leta 1919. Leta 1905 ob Dravinji zgradijo prvo elektrarno. V 2. svetovni vojni so bile Poljčane (Pöltschach) zelo poškodovane. Leta 1955 napeljejo prvi vodovod iz zbiralnika pod Bočem. Leta 1968 obnovijo šolo.

V Peklu je od 1907 do smrti leta 1935 deloval podjetnik Peter Magerl, ki je leta 1908 postavil moderno parno žago in bil med letoma 1920 do 1929 tudi župan. Leta 1932 je v Poljčanah umrl prof. Alojz Rezman, karitativni in gospodarski delavec.

Leta 1952 so bile iz krajevnih odborov ustanovije občine, tudi Občina Poljčane, ki pa je bila leta 1958 priključena Občini Slovenska Bistrica. Samostojna občina je ponovno postala leta 2006.

Šolstvo[uredi | uredi kodo]

Organizirano šolstvo de je začelo v Poljčanah leta 1809. Prva privatna učitelja sta bila Leitgeb V. iz Češkega in pozneje Kerschpreth V. Leta 1828 je bil imenovan stalni učitelj Vrisk Mihael, organist in mežnar v Poljčanah, ki je poučeval do leta 1841. Od leta 1841 do leta 1862 je bilo že 14 različnih učiteljev. Šola je bila pod patronatom studeniške gospode, nadzorstvo je izvajal lavantinski ordinariat v Sv. Andreja iz Koroške.

leta 1870 je bila z odlokom deželnega šolskega sveta v Gradcu, šola uvrščena med enorazrednice, leta 1873 pa razširjena v dvorazrednico. Leta 1878 so zgradili novo šolsko poslopje, ker staro ni več ustrezalo tedanjemu času. V letih 1869 do 1878 je bilo že okrog 200 šolo obveznih otrok. Ker je bilo otrok čedalje več, je bila šola leta 1896 razširjena v petrazrednico, leta 1908 pa v šestrazrednico.

Da bi prebivalstvo v Poljčanah čim prej ponemčili, je društvo Schulverein zgradilo leta 1910 novo moderno zgradbo za privatno nemško dvorazrednico, ki je dobila pravico javnosti. Ob koncu vojne leta 1919 je bila ta šola ukinjena.

V Poljčanah je bilo 30. novembra 1930 leta ustanovljeno tudi Sokolsko društvo. Gojili so gimnastiko, odbojko, namizni tenis, atletiko, plavanje, smučanje, pa tudi taborništvo in kulturo.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

V skladu z Odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena, so v naselju Poljčane kot taki določeni naslednji:

Etnološki spomenik - Hiša v Bistriška 61: gre za enonadstropno hišo s sedemosno glavno fasado, strmo dvokapno čopasto opečno streho. Fasado ćlenijo rustika v pritličju, poudarjene okenske osi v nadstropju, šivani robovi in profilirani mejni ter podstrešni zidci. Hiša je bila zgrajena v zadnji tretjini 19. stoletja.

Etnološki spomenik - Hiša Bistriška 65: enonadstropna petosna stavba, s strmo opečno streho. Fasade so bogato členjene. V srednji osi sta pravokotno oblikovan vhodni portal ter balkon z litoželezno ograjo. Stranski fasadni osi sta poudarjeni s plitvima rizalitoma s trikotnima strešnima celoma. Hiša je dober primer neoklasicistične arhitekture 19.stoletja.

Etnološki spomenik - Hiša Bistriška 67: Stavba je neobaročna arhitektura iz konca 19. stoletja. Enonadstropna hiša s strmo dvokapno opečno streho, je po dolžini 14 osna ter v zatrepnih delih eno- in triosna. Srednji del je poudarjen s štiriosnim plitvo členjenim rizalitom, ki ga krase putti in herme. Streho dopolnjuje stolpiček z uro.

V naselju Zg. Poljčane pa: Cerkev Sv. Križa z župniščem iz leta 1895. Gre za baročno cerkev, ki je bila večkrat prezidana. Je velika stavba s čokatim zvonikom, ki ima čebulasto streho. Z ladjo je povezan z delom, ki ima romansko okno in predstavlja ostanek prvotne cerkve, ki naj bi bila iz 12. stoletja. Ohranjen je oltar sv. Boštjana iz 18. st. O tem priča plošča, napisana ustanovitelju Iringu. Za celoten kompleks je značilno tudi gospodarsko poslopje iz 19. stoletja z obokanimi hlevi, dekorativnimi prezračevalnimi režami ter svinjak.

Šola: Enonadstropno šolsko poslopje v tlorisu oblikovano na U s strmo opečna streho. Fasada je bogato členjena, neobaročna. Glavno desetosno pročelje je razgibano z dvema plitvima rizalitoma, ki se zaključujeta s konzolnim podstrešnim vencem. Pilastre zaključujejo korintski kapiteli. V levem rizalitu je vhodni polkrožno zaključeni portal z letnico 1878 v temenskem sklepniku.

Zgornje Poljčane - Vila Potrčeva 7: Hiša je primer vile z vrtom iz konca 19. oziroma začetka 20. stoletja.

Kot naselbinski spomenik je zaščiteno staro vaško jedro Zg. Poljčan. Hiše so pritlične in enonadstropne, večinoma iz 19. in prve polovice 20. stoletja. Značilna so večja gospodarska poslopja z opečnimi prezračevalnimi mrežami. Naselje je nastalo že v antiki in se v srednjem veku prvič imenuje leta 1245 pod imenom Poltsah.

Kot umetnostni in arhitekturni spomenik sta zaščitena:

kapela Žalostne Matere božje na pokopališču, z dvema zvonikoma in neorenesančno okrašenimi fasadami. V notranjosti je kvaliteten zlati oltar iz 17. stoletja z mlajšim kipom Pieta in dvema angeloma v stranskih nišah.

Kapelica sv. Luke, ki stoji ob cesti. Je primer baročne kapelice zaprtega tipa in pomemben poudarek trškega jedra.

Kot tehniški spomenik sta zaščitena:

Kretniška postavljalnica. Je zgodovinski objekt tehniško-arhitekturnega pomena. Postavljena je bila po letu 1910. Osnovne naprave niso ohranjene. Objekt je obnovljen, vendar ne opravljava svoje prvotne funkcije.

Železniško tovorno skladišče; stavb stoji zraven tirov v sklopu železniške postaje Poljčane. Pritlična stavba je bila zgrajena po letu 1845 kot pomožni objekt ob trasi proge Šentilj – Celje (2. 6. 1846). Je predalčne gradnja, konstrukcija je lesena, polnilo pa opečno (Fachwerk). Stavba je ohranila svojo prvotno podobo.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Radovanovič, Sašo (1996). Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka. COBISS 40212481. ISBN 86-7195-219-3. 
  • Krajevni leksikon Slovenije, IV knjiga, DZS, 1980
  • Občina Poljčane in dolina pod Bočem, Korez, dr. Vovk-Korže, Pahole, Drozg, Občina Poljčane, 2011
  • OŠ Poljčane
  • Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Poljčane, Uradni list RS, št. 12/2009

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]