Cerkev Marijinega vnebovzetja, Bled

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Cerkev Marijinega vnebovzetja


Cerkev Marijinega vnebovzetja is located in Slovenija
Cerkev Marijinega vnebovzetja
Cerkev Marijinega vnebovzetja
Lega na zemljevidu Slovenije
46°21′47″N 14°5′24″E / 46.36306°N 14.09000°E / 46.36306; 14.09000
KrajBlejski otok, Bled
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Verska skupnostRimskokatoliška
PosvetitevMarijino vnebovzetje
Stranski oltarjisveti Blaž,
Marija Magdalena,
sveti Mihael[1]
Statuspodružnična cerkev,
romarsko središče
Funkcionalno stanjeaktivno
SpletBlejskiotok.si
Arhitektura
Slogbarok
Število zvonikov1
Višina zvonika54 m
Uprava
ŽupnijaBled
DekanijaRadovljica
NaddekanatII. arhidiakonat
NadškofijaLjubljana
Bled - Cerkev Marijinega vnebovzetja
Lega Občina Bled
RKD št. 25 (opis enote)[2]
Razglasitev NSDP 6. oktober 1999

Cerkev Marijinega vnebovzetja na Bledu, imenovana tudi Cerkev naše ljube Gospe, Marija na jezeru, Marija na Otoku in Cerkev Marije Kraljice na Blejskem otoku, je podružnična cerkev Župnije Bled. Nahaja se na Blejskem otoku. Je tudi znano romarsko središče in priljubljena turistična znamenitost.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Cerkev virih pisno prvič omenjena leta 1185. V času svojega nastanka je nasledila predhodno leseno stavbo, ki je verjetno bila predkrščansko svetišče. Cerkev so prvič razširili briksenški škofje, ki so leta 1004 blejsko posest dobili v dar od cesarja Henrika II. Cerkev so kasneje še nekajkrat prenovili, leta 1511 zaradi potresa, ki jo je močno poškodoval. Največjo prenovo je cerkev doživela leta 1698, ko je dobila današnjo baročno podobo. Tudi sicer je otok doživel največ sprememb prav v 17. stoletju, ko sta bila med drugim (leta 1655) zgrajena tudi vzhodno veliko stopnišče in kapelica Matere Božje, ki ju je dal zgraditi tedanji oskrbnik cerkve Maks Petschacher.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Podružnična cerkev Marijinega vnebovzetja na Otoku na Bledu, Dedi.si, pridobljeno 17. avgust 2017.
  2. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 25". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]