Grad Reštanj
| Grad Reštanj | |
|---|---|
 Ruševina gradu Reštanj leta 2025 | |
  Grad Reštanj Geografska lega: Grad Reštanj, Slovenija | |
| Lega | Reštanj Mestna občina Krško |
| Koordinati | 46°2′38.81″N 15°29′11.98″E / 46.0441139°N 15.4866611°E |
| Uradno ime: Reštanj - Ruševine gradu Reštanj | |
| evid. št. | 12859[1] |
Grad Reštanj (nemško Reichstein) je nekoč stal v vasi Reštanj v Mestni občini Krško.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Leta 1206 se omenja vitez Albert de Reichenstein. Prva neposredna pisna omemba gradu sega v leto 1304. Na začetku 15. stoletja je rodbina Reštanjskih vitezov izumrla. Leta 1479 je grad zavzel ogrski kralj Matija Korvin. Po ustnem izročilu naj bi na grad streljali z dolgimi verigami, katere so razruvale zidovje in so po njih osvajalci preplezali v grad. Leta 1573 so grad razvalili kmečki uporniki in pobili vse razen ene grajske hčere, ki je storila samomor s tem, da je skočila v vodnjak. Njene druge sestre k sreči takrat ni bilo na gradu in je šla po incidentu živet v Studeniški samostan. Od tedaj naprej grad ni bil več obnavljan. Leta 1629 je stalo samo še nekaj zidovja, kmetje so kamenje porabljali za gradno svojih domov.
Galerija
[uredi | uredi kodo]
Zaselek Reštanja z grajskim gričem na desni in zapuščeno kmetijo tik pod vrhom
Ruševine leta 2025
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 12859«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Ivan Stopar, Zbirka Grajske stavbe, Viharnik, Ljubljana.
- Ivan Lapajne, Politična in kulturna zgodovina štajerskih Slovencev, Ljubljana 1884.