Grad Krumperk

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Grad Krumperk
Grad Krumperk.JPG
Grad Krumperk
Lega Gorjuša 19
Občina Domžale
Koordinati 46°8′4.34″N 14°38′0.08″E / 46.1345389°N 14.6333556°E / 46.1345389; 14.6333556Koordinati: 46°8′4.34″N 14°38′0.08″E / 46.1345389°N 14.6333556°E / 46.1345389; 14.6333556
Uradno ime: Krumperk - Grad Krumperk
Razglasitev 19. junij 1984
evid. št. 304[1]
Uradno ime: Krumperk - Gospodarsko poslopje gradu
Razglasitev 19. junij 1984
evid. št. 5289[2]
Uradno ime: Krumperk - Grajski hlevi
Razglasitev 19. junij 1984
evid. št. 5290[3]
Uradno ime: Krumperk - Kapela ob gradu
Razglasitev 19. junij 1984
evid. št. 4142[4]
Grad Krumperk is located in Slovenija
Grad Krumperk
Geografska lega: Grad Krumperk, Slovenija

Grad Krumperk stoji na Gorjuši pri Domžalah v Občini Domžale. Je najpomembnejša ohranjena srednjeveška stavba na domžalskem območju.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Prvi zapisi o gradu izhajajo iz leta 1338, ki ga izpričujejo kot dediščino plemiške rodbine Kreutbergov. V 15. stoletju je bil v lasti rodbine Rusbach, ki je grad leta 1410 kot Turn Chraw-perg prodala Zellenbergerjem. Konec 16. stoletja je z dedno pogodbo prešel v roke rodbine Ravbarjev (Rauber), ki so sezidali novo grajsko stavbo. Najbolj poznan graščak iz tega časa je danes Adam Ravbar.

Posestvo Krumperk je obsegalo območja današnjih krajev Dob pri Domžalah, Ihan, Krtina, Brezovica pri Dobu in Studenec pri Krtini in je mejilo na domžalsko sosesko.

Naslednji lastniki so bili Raspi (od leta 1631), nato grofje Thurn Valsassina, od leta 1840 pa plemiška rodbina Rechbach, ki je leta 1928 prodala posestvo zadnjemu lastniku, posestnici Stanki Pogačnik iz Ruš pri Mariboru.

Po drugi svetovni vojni je bil objekt nacionaliziran in izropan.

Grad danes[uredi | uredi kodo]

Na grajskem travniku deluje Konjeniški klub Krumperk pod okriljem Veterinarske fakultete v Ljubljani.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 304". Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo. 
  2. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 5289". Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo. 
  3. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 5290". Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo. 
  4. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 4142". Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo. 

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]