Krtina, Domžale

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Krtina, Domžale
Krtina, Domžale is located in Slovenija
Krtina, Domžale
Krtina, Domžale
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°8′55.15″N 14°39′6.36″E / 46.1486528°N 14.6517667°E / 46.1486528; 14.6517667Koordinati: 46°8′55.15″N 14°39′6.36″E / 46.1486528°N 14.6517667°E / 46.1486528; 14.6517667
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Osrednjeslovenska regija
Tradicionalna pokrajina Gorenjska
Občina Domžale
Površina
 • Skupno 3,4 km2
Nadmorska višina 310,4 m
Prebivalstvo (2017)[1]
 • Skupno 821
 • Gostota 240 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 1233 Dob, Domžale
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Krtina pri Domžalah - Zaselek Zgornja Krtina
Lokacija Občina Domžale
RKD št. 10749 (opis enote)[2]

Krtina je naselje v Občini Domžale.

Lega[uredi | uredi kodo]

Krtina leži v osrednji Sloveniji, približno 5 km vzhodno od Domžal. Naselje se razprostira ob potokih Čudna in Radomlja ter je sestavljeno iz Spodnje in Zgornje Krtine ter zaselkov Dolenja vas in Veselka. Nekoč zamočvirjen svet je zdaj reguliran in obdelan. Jedro vasi je Zgornja Krtina pod Krtinskim hribom (357 m), medtem ko je Spodnja Krtina ob stranski cesti proti Dobu. Pod Krtinskim hribom izvira potok Čudna, ki se izliva v Račo. Na njegovem prisojnem pobočju so njive, v ozadju šibki gozdovi; na črni barjanski zemlji so nekoliko zamočvirjeni travniki. V vasi je zgrajen cestni priključek na avtocesto A1 in ob njem naselje hiš, zgrajenih leta 2005.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Na Krtinskem hribu stoji triladijska, s petimi pari stebrov deljena, gotska podružnična cerkev sv. Lenarta, ki nima prezbiterija in je ravno zaključena. O prvotni cerkvi, ki je bila postavljena že zelo zgodaj ni podatkov, drugo, posvečeno 1458 so 1471 požgali Turki. Sedanja cerkev je bila postavljena pred letom 1500. Obnovljeno stavbo so obdali s taborskim obzidjem, ki je imelo 4 obrambne stolpe. Čez jarek je držal dvižni most. Leta 1863 so stolpe podrli in obzidje znižali, zakristija je bila prizidana 1748 ostala stavba pa je bila v prenovljena od leta 1886 do 1897. Samostojen zvonik je podoben trdnjavskemu stolpu. V njem so turška vrata iz nekdanjega vhodnega stolpa.

Na vrhu Krtinskega hriba so odkopali prazgodovinske predmete. Razvaline, leta 1641 zgrajenega dvorca Veselka, so leta 1967 podrli.

Pri gradnji avtoceste v letih 1998 in 1999 so našli tudi številne arheološke artefakte.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2017". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2017. Pridobljeno dne 7. junija 2017. 
  2. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 10749". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). 

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]