Grad Vinica, Črnomelj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Grad Vinica
Trg in grad Vinica v Valvasorjevi topografiji leta 1679
Trg in grad Vinica v Valvasorjevi topografiji leta 1679
Lega Vinica
Občina Črnomelj
Koordinati 45°27′34.43″N 15°15′21.59″E / 45.4595639°N 15.2559972°E / 45.4595639; 15.2559972Koordinati: 45°27′34.43″N 15°15′21.59″E / 45.4595639°N 15.2559972°E / 45.4595639; 15.2559972
Uradno ime: Vinica - Grad
Razglasitev 12.12.1998
evid. št. 813[1]
Grad Vinica, Črnomelj is located in Slovenija
Grad Vinica, Črnomelj
Geografska lega: Grad Vinica, Slovenija
Grad Vinica na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869
Viniški grb v Valvasorjevi Veliki grbovni knjigi (Opus insignium armorumque, 1687-1688)
Grad Vinica 2010

Grad Vinica (nemško Weinitz) je nekoč stal v naselju Vinica v občini Črnomelj.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Po Valvasorju naj bi grad Vinica, stal že pred letom 1082. Ime Vinica izvira še iz latinske besede Vinitium. Zgrajen je bil na ruševini predhodne rimske utrdbe. Danes je grad porušen in je ohranjena še samo grajska kapela, katera po arhitekturni značilnosti priča, da bi lahko bila zgrajena že v 14. stol. Leta 1469 in 1471 sta bila dva najhujša Turška napada na Vinico vendar jim trga ni nikoli uspelo osvojiti. Leta 1555 je grad Vinico skoraj povsem uničil požar. Trg je dvakrat pogorel 8. avgusta l.1874 in 28. marca l.1888. Trg je imel tudi svoj grb in sicer zlatega "grajfona" z grozdom v roki na modrem ščitu, katerega danes pomotoma zamenjujejo za zmaja. V 18.stoletju je bil prepuščen propadanju. Trška vešala so stala tik Vinice na hribčku, ki ima še danes značilni naziv "Vešenik". Vinica in njena okolica ima polno predzgodovinskih naselbin in gomil. Sistematično odkopavanje gomil (353 grobov) iz halštatske in latenske dobe je vodila vojvodina Meklenburška v l.1905 - 1914. L.1933 je bogato zbirko 20.000 predmetov prepeljala v Ameriko, kjer je bila l.1934 prodana na javni dražbi v New Yorku.

Grb[uredi | uredi kodo]

Na modrem grbu je upodobljen zlat grifin v pozi rampant, ki drži grozd. Simbol grifina pomeni: hrabrost, kljubovalen pogum, budnost in varuh zaklada. Poza rampant pomeni pripravljenost na boj. Modra tinkura pomeni: čast, slava, poštenost, zvestoba, trajnost. Zlata kovinska tinkura pomeni: veličastnost, ugled, vrhovnost, dostojanstvo, bogastvo in se podeljuje za posebne zasluge. Grozd simbolično predstavlja glavno panogo Viničanov.

Legenda[uredi | uredi kodo]

V času Turške nevarnosti naj bi se v Vinico zatekel nek Uskok pod pretvezo, da beži pred Turki. Izdajal se je za kristjana in prijatelja v resnici pa je bil Turški vohun. Ko so Viničani to izvedeli so ga razčetverili.

Nekega dne se na Hrvaški strani Kolpe pojavi Turška konjenica. Majhna četica Viničanov pa zbeži na hrib Žeželj, da si pri cerkvici sv. Marije najde pomoči. Hodili so okrog cerkve, kot v procesiji in molili zaščite. Turki, ki so videli to procesijo so mislili, da je zbrana velika vojska in so pobegnili. V zahvalo Mariji so Viničani sklenili, da vsako leto romajo na Žeželj v zahvalo Mariji, kot to počnejo še danes.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Ivan Stopar, Zbirka Grajske stavbe, založba Viharnik, Ljubljana.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

"Gradovi v Sloveniji: Vinica". Slosi.info. 

"Slovenska heraldika". grboslovje.si. 

"Vinica (grad, dvorec, grajska kapela)". gradovi.net. 

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 813". Register nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.