Grad Motnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Grad Motnik
Grad Motnik na Valvasorjevi upodobitvi leta 1679
Grad Motnik na Valvasorjevi upodobitvi leta 1679
Lega na griču nad Motnikom
Občina Kamnik
Koordinati 46°12′55.2″N 14°53′14.9″E / 46.215333°N 14.887472°E / 46.215333; 14.887472Koordinati: 46°12′55.2″N 14°53′14.9″E / 46.215333°N 14.887472°E / 46.215333; 14.887472
Uradno ime: Motnik - Razvaline gradu
evid. št. 11348[1]
Grad Motnik is located in Slovenija
Grad Motnik
Geografska lega: Grad Motnik, Slovenija

Grad Motnik (nemško Obermottnickh) je bil srednjeveški grad, ki je stal na griču nad Motnikom. Razvalina je sedaj močno zaraščena, vidni so ostanki pregradja in obzidja.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Grad so zgradili Motniški gospodje oziroma je bil rodni grad vitezov Motniških. Pisni viri grad prvič omenjajo 1340 kot "vest ze Moetnik"; leta 1430 kot "turn zu Mottnikh", leta 1564 pa kot "gschloss". Postavljen je bil zaradi varnejšega prehoda skozi Tuhinjsko dolino. Tudi Valvasor omenja, da je bil dedna last Motniških gospodov, ki pa so v 15. stoletju izumrli. Grad in gospostvo s trgom je tako pripadlo deželnemu knezu ali Habsburžanom, ki so ga najprej zastavili gospodom Ptujskim , nato pa plemičem Gallom. Po letu 1564 so bili lastniki: Janez Haldenberger iz Hrastovca, gospodje Lambergi, Hallensbergi, ter Janez in Ludvik pl. Sauerja. Po letu 1584 do 1608 je bil lastnik Gregor Zurler, ki ga je navedenega leta prodal Zofiji pl. Apfaltrer. Podobo iz srede 17. stoletja nam je ohranil Valvasor. Slika kaže grad z obzidjem.


Grad je leta 1760 pogorel, vendar so ga popravili. Sorodniki Apfaltrerjev, Scarlichiji oz. Bardariniji so ga opustili in pustili propasti. Gospostvo pa so konec 18. stoletja prodali več deset kmetom, razrušen grad pa je leta 1834 kupil Matevž Križnik.

Grad danes[uredi | uredi kodo]

Razvaline gradu leže na griču nad Motnikom. Grajski kompleks sestavljata dva dela. Jugozahodni del ima v tlorisu ohranjen razpored prostorov. V severozahodnem delu pa so vidni ostanki okroglega stolpa. Med obema deloma razvalin je neizrazit obrambni jarek.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 11348". Register nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]