Stolp

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Eifflov stolp v Parizu, Francija
Tokyo Skytree v Tokiju, Japonska, druga najvišja stavba na svetu
Stolp Azadi, spomenik v Teheranu, Iran, prikazuje perzijski arhitekturni slog različnih obdobij
Stolp OTE (telekomunikacijski stolp Organismos Tilepikinonion Ellados AE v Solunu, Grčija
CN Tower (šesta najvišja stavba na svetu) v Torontu, Ontario, Kanada
Star minaret (8.–9. stoletje) mošeje Uqba, tudi Velika mošeja v Kairouanu, Tunizija
Rimski stolp v Kölnu z dekorativno intarzijo

Stolp je visoka zgradba, znatno višja, kot je široka, pogosto pomemben center. Stolpi, se razlikujejo od jamborov po tem, da niso pritrjeni z napenjalnimi žicami v tla, ampak so, podobno kot nebotičniki, samonosne konstrukcije.

Stolpi se ločijo od običajnih zgradb v tem, da niso zgrajeni namensko za bivanje, ampak služijo tudi in predvsem drugim funkcijam. Glavni namen je uporaba njihove višine za različne funkcije, ki jim mora ustreči, vključno z: vidnostjo druge funkcije kot je primer stolpna ura ali kot del večje strukture ali naprave za opazovanje okolice v utrdbi ali gradu ali kot konstrukcijska značilnost in sestavni del mostu.

Stolpi so lahko samostojne strukture ali stojijo na vrhu druge velike strukture ali zgradbe.

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Stolp, praslovansko *stlъpъ, je sorodno z litv. stulpas 'podboj, drog, jambor, steber, podpornik' in latv. stulps 'steber, podboj, golenica, meča'. Baltoslovanska beseda je nastala iz praindoevropske *stl̥po-, izpeljanke iz baze *stelp-, ki je tvorjena iz korena *stel- v pomenu 'postaviti; steber, deblo'. [1]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Stolpe je človeštvo uporabljalo že v prazgodovini. Najstarejši znan je krožen kamnit stolp v obzidju neolitskega Jeriha (8000 pr. n. št.). Med prvimi stolpi so bili tudi zigurati, ki so obstajali v mezopotamski arhitekturi od 4. tisočletja pred našim štetjem. Najbolj znan zigurat je bil Veliki zigurat v Uru, zgrajen v 3. tisočletju pred našim štetjem in Etemenanki, eden od najbolj znanih primerov babilonske arhitekture. Slednji je bil zgrajen v Babilonu v 2. tisočletju pred našim štetjem in menijo, da je bil najvišji stolp antičnega sveta.

Nekateri izmed najzgodnejših ohranjenih primerov so koničasti kamniti stolpi na severnem Škotskem imenovani broch. Ti in drugi primeri iz feničanske in rimske kulture so poudarili uporabo stolpa v utrdbeni in nadzorni vlogi. Na primer, ime maroškega mesta Mogador, ustanovljenega v prvem tisočletju pred našim štetjem, izvira iz feničanske besede za opazovalni stolp (migdol). Rimljani so uporabljali osmerokotne stolpe[2], kot je v Dioklecijanovi palači na Hrvaškem in datira približno v leto 300 n. št., medtem ko imata Servijev zid (4. stoletje pred našim štetjem) in Avrelijanovo obzidje (3. stoletje) kvadratne stolpe. Kitajci so uporabljali stolpe kot sestavni del Kitajskega zidu že leta 210 pred našim štetjem, v času dinastije Č'in. Stolpi so bili tudi pomemben element srednjeveških gradov.

Stolp (cerkveni zvonik) postane pomemben del krščanske arhitekture že zelo zgodaj, kasneje pa tudi srednjeveških gradov in drugih fortifikacij.

Nekateri znameniti stolpi so še Poševni stolp v Pisi, Italija, zgrajen med letoma 1173 do 1372 in Dva stolpa v Bologni, Italija, zgrajen med letoma 1109 do 1119. Himalajski stolpi so kamniti stolpi, ki se nahajajo predvsem v Tibetu in so bili zgrajeni med 14. do 15. stoletjem. [3]

Mehanika[uredi | uredi kodo]

Do določene višine ima stolp lahko nosilno konstrukcijo z vzporednimi stranicami. Nad določeno višino je tlačna obremenitev materiala presežena, zato se stolp lahko poruši. Temu se lahko izognemo, če se konstrukcija stolpa proti vrhu zožuje.

Druga omejitev je, da upogibna struktura zahteva zadostno togost, da se prepreči rušenje pod obremenitvijo, zlasti tiste zaradi vetra. Več zelo visokih stolpov ima podporne strukture na obodu stavbe, kar močno poveča splošno togost.

Tretja omejitev je dinamična; stolp je podvržen različnim silam vetrov, vrtinčenju v zavetrju, potresnim sunkom, itd. Ti so pogosto v kombinaciji z enostavnimi vplivi in togostjo, zato so v nekaterih primerih uglašeni z maso blažilnikov za zmanjšanje tega gibanja. S spreminjanjem ali oženjem zunanje oblike stolpa z višino, se prepreči tresljaje zaradi vrtinčenja, ki se pojavlja vzdolž celotne zgradbe.

Funkcija[uredi | uredi kodo]

Čeprav ni pravilno, mnoge sodobne nebotičnike pogosto imenujejo stolpi (ker so ti razvrščeni med »zgradbe«). V nekaterih državah visoke stanovanjske stavbe imenujejo stolpnica. V Združenih državah Amerike do World Trade Center v New Yorku imenovali »dvojčka«, podobno je s Petronasovim »dvojčkom« v Kuala Lumpurju.

Strateška funkcija[uredi | uredi kodo]

Stolp v zgodovini je omogočil svojim uporabnikom prednost pri pregledu obrambnih položajev in omogočal boljši pogled na okolico, vključno z bojiščem. Stolpi so bili zgrajeni v obrambnih zidovih ali so jih pripeljali blizu cilja (oblegovalni stolp). Danes se za strateško rabo stolpi še vedno gradijo v zaporih, vojašnicah in obrambnih ogradah.

Energetska funkcija[uredi | uredi kodo]

Če se za premikanje predmetov ali snovi navzdol uporablja gravitacija, je za to primeren stolp za shranjevanje predmetov ali tekočin kot silos ali vodni stolp. Za vrtanje v zemljo se uporablja vrtalni stolp. Smučarska skakalnica za potrebe naletne rampe uporablja stolp, če ni naravnega pobočja. Prav tako so stolpi potrebni pri vetrnih elektrarnah.

Komunikacije[uredi | uredi kodo]

V zgodovini so za posredovanje informacij na večje razdalje uporabljali enostavne stolpe kot so svetilniki, zvoniki, stolpne ure, signalni stolpi in minareti. V zadnjih letih radijski, GSM in televizijski stolpi olajšajo brezžično komunikacijo. CN Tower v Torontu v Kanadi je bil zgrajen kot komunikacijski stolp, z zmožnostjo, da deluje kot oddajnik in repetitor. Njegova oblika nudi tudi funkcijo turistične atrakcije, vključno z opazovalnim krovom na 147 nadstropju, kar je najvišje na svetu.

Podpora transportu[uredi | uredi kodo]

Stolpi se uporabljajo tudi kot konstrukcijski element pri mostovih (pilon) in lahko dosežejo višino nekaterih najvišjih zgradb. Njihova uporaba je najbolj razširjena pri visečih mostovih in mostovih s poševnimi zategami. Uporaba pilona, preproste stolpne strukture je pomagala tudi za izgradnji železniških mostov, viaduktov in v pristaniščih.

Kontrolni stolpi se uporabljajo za večjo vidljivost in neposredno pomoč v letalskem prometu.

Druge funkcije[uredi | uredi kodo]

  • Za doseganje višine: lansirni stolp, servisni stolp, gradbeni oder, stolpni žerjav
  • Za dostop do atmosferskih pogojev: vetrna turbina, meteorološki merilni stolp, stolp za teleskop, sončna elektrarna
  • Za namestitev kablov visoke napetosti za distribucijo električne energije: stolp daljnovoda
  • Za izkoriščanje temperaturne razlike v dolgih ceveh: hladilni stolp, dimnik
  • Za zaščito pred izpostavljenostjo: Bren Tower, strelovodni stolp
  • Za industrijsko proizvodnjo: balističen stolp
  • V geodeziji: ogledni stolp
  • Za spust predmetov: spustna cev, bombni stolp, potapljaška ploščad
  • Za preizkus višine intenzivne aplikacije: stolp za testiranje dvigal
  • Za imitacijo ali zagotavljanje višine za namene usposabljanja: požarni stolp, padalski stolp
  • V umetnosti: Šuhovljev radijski stolp
  • Za rekreacijo: plezalni stolp
  • Kot simbol: Babilonski stolp, stolp XVI (Tarot karte), cerkveni zvonik

Izraz »stolp« se včasih uporablja tudi za protipožarno opremo kot je izjemno visoka lestev, namenjena za uporabo v gasilskih / reševalnih operacijah v visokih zgradbah.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Snoj Marko, Slovenski etimološki slovar, 2., pregledana in dopolnjena izdaja. Ljubljana: Modrijan, 2003. ISBN 961-6465-37-6
  2. ^ C.Michael Hogan, "Diocletian's Palace", The Megalithic Portal, A. Burnham ed, Oct 6, 2007
  3. ^ http://msnbc.msn.com/id/3474951 Dana Thomas, Towers to the Heavens, Newsweek, 2003-11-15

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Fritz Leonhardt (1989), Towers : a historical survey, Butterworth Architecture, 343 pages.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]