Auckland

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Auckland
velemesto
Zastava Auckland
Zastava		Grb Auckland
Grb
Vzdevki: 
Mesto jader[1]
Kraljičino mesto[2]
Auckland se nahaja v Nova Zelandija
Auckland
Auckland
Lokacija na Novi Zelandiji#Lokacija na Tihem oceanu
Auckland se nahaja v Oceanija
Auckland
Auckland
Auckland (Oceanija)
Auckland se nahaja v Tihi Ocean
Auckland
Auckland
Auckland (Tihi Ocean)
Koordinati: 36°50′26″S 174°44′24″E / 36.84056°S 174.74000°E / -36.84056; 174.74000Koordinati: 36°50′26″S 174°44′24″E / 36.84056°S 174.74000°E / -36.84056; 174.74000
DržavaNova Zelandija
OtokSeverni otok
RegijaAuckland
Naselitev maorovok. 1350
Naselitev Evropejcev1840
Poimenovano poGeorge Eden, 1. vojvoda Aucklanda
NZ parlament
Elektorati
Auckland Central
Botany
East Coast Bays
Epsom
Hauraki-Waikato (Māori)
Kaipara ki Mahurangi
Kelston
Māngere
Manurewa
Maungakiekie
Mount Albert
Mount Roskill
New Lynn
North Shore
Northcote
Pakuranga
Panmure-Ōtāhuhu
Papakura
Port Waikato
Takanini
Tāmaki
Tāmaki Makaurau (Māori)
Te Atatū
Te Tai Tokerau (Māori)
Upper Harbour
Whangaparāoa
Lokalni sveti
Upravljanje
 • TeloAucklandski svet
 • ŽupanWayne Brown
 • Namestnik županaDesley Simpson
 • Poslanci
Predstavniki
Jacinda Ardern (Laburistična stranka)
Andrew Bayly (Nacionalna stranka)
Simeon Brown (Nacionalna stranka)
Judith Collins (Nacionalna stranka)
Kelvin Davis (Laburistična stranka)
Shanan Halbert (Laburistična stranka)
Peeni Henare (Laburistična stranka)
Neru Leavasa (Laburistična stranka)
Christopher Luxon (Nacionalna stranka)
Nanaia Mahuta (Laburistična stranka)
Mark Mitchell (Nacionalna stranka)
Simon O'Connor (Nacionalna stranka)
Chris Penk (Nacionalna stranka)
Priyanca Radhakrishnan (Laburistična strsnka)
Deborah Russell (Laburistična strank)
Jenny Salesa (Laburistična stranka)
Carmel Sepuloni (Laburistična stranka)
David Seymour (ACT)
William Sio (Laburistična stranka)
Erica Stanford (Nacionalna stranka)
Chlöe Swarbrick (Zelena stranka)
Phil Twyford (Laburistična stranka)
Vanushi Walters (Laburistična stranka)
Simon Watts (Nacionalna stranka)
Arena Williams (Laburistična stranka)
Michael Wood (Laburistična stranka)
Najvišja
196 m
Prebivalstvo
 (prebivalcevjunij 2022)[3]
 • Urbano
1.440.300 prebivalcev
 • Regionalno/metro
1.695.200 prebivalcev
 • Demonim
Aucklandčan. Aucklandčanka
Časovni pasUTC+12:00 (NZST)
 • Poletje (DST)UTC+13:00 (NZDT)
Poštna(e) številka(e)
0600–2699
Omrežna skupina09
Lokalni iwiNgāti Whātua, Tainui, Ngāti Ākarana (vseplemenski)
GDP126,917 milijarde NZD[4]
GDP per capita71,978 NZD[4]
Spletna stran[aucklandcouncil.govt.nz aucklandcouncil.govt.nz]

Auckland (angleški izgovor /ˈɔːk.lənd/)[6] (maorsko Tāmaki Makaurau) je velemesto na Severnem otoku Nove Zelandije. najbolj naseljeno urbano območje države in peto največje mesto v Oceaniji. Auckland ima približno 1.440.300 prebivalcev (junij 2022).[3] Leži v širši Aucklandski regiji — območje pod upravo Aucklandskega sveta — ki vključuje zunanja ruralna območja in otoke v zalivu Hauraki, in ima skupno prebivalstvo 1.695.200 prebivalcev. Čeprav še vedno tvorijo večino aucklandskega prebivalstva Evropejci, je mesto v poznem 20. stoletju postalo večkulturno in svetovljansko, pri čemer so Azijci leta 2018 predstavljali 31 odstotkov prebivalstva.[7] Auckland ima četrto največje v tujini rojeno prebivalstvo na svetu,[navedi vir] pri čemer se je 39 odstotkov prebivalcev rodilo v čezmorskih državah. S številnimi pacifiškimi Novozelandci je mesto tudi dom največje etnične polinezijske skupnosti na svetu.[8] Maorsko ime za Auckland je Tāmaki Makaurau, kar pomeni »Tāmaki, ki si ga želijo mnogi« in se nanaša na zaželenost naravnih virov in geografskih danosti mesta.[9]

Auckland leži med zalivom Hauraki na vzhodu, gorovjem Hunua na jugovzhodu, pristaniščem Manukau na jugozahodu ter gorovjem Waitākere in manjšimi hribovji na zahodu in severozahodu. Okoliško hribovje pokriva deževni gozd, pokrajina pa je posejana s 53 vulkanskimi središči, ki tvorijo Aucklandsko vulkansko polje. Osrednji del urbanega območja stoji na ožini med pristaniščem Manukau v Tasmanskem morju in pristaniščem Waitematā na Tihem oceanu. Auckland je eno od redkih mest sveta, ki imajo pristanišče na dveh ločenih vodnih telesih.

Aucklandska ožina je bila prvič poseljena ok. 1350 in je bila cenjena zaradi bogate in plodne zemlje. Maorsko prebivalstvo na območju naj bi pred prihodom Evropejcev doseglo 20.000 oseb.[10] Po ustanovitvi britanske kolonije leta 1840 je William Hobson, takratni namestnik guvernerja, Auckland izbral kot njeno novo prestolnico. Območje je poimenoval po Georgeu Ednu, vojvodi Aucklanda, britanskem prvem admiralu. Maorsko-evropski konflikt glede zemlje na območju je v sredini 19. stoletja pripeljal do vojne. Leta 1865 je Auckland kot glavno mesto zamenjal Wellington, vendar je Auckland še naprej rastel, sprva zaradi pristanišča ter gozdarjenja in kopanja zlata v zaledju, pozneje pa zaradi pašnega kmetovanja (zlasti mlečnega) v okolici ter proizvodnje v samem mestu.[11] Večino zgodovine je bilo to največje mesto države. Danes je Aucklandska centralna poslovna četrt vodilno novozelandsko gospodarsko središče. Mesto ima tudi cvetočo kulturo, ki je vplivala na druge po svetu, združujočo živahno umetniško sceno in bogato večkulturno zgodovino.[12][13]

Univerza v Aucklandu, ustanovljena leta 1883, je največja univerza Nove Zelandije. Pomembne turistične znamenitosti mesta so narodnozgodovinske lokacije, festivali, scenske umetnosti, športne dejavnosti in različne kulturne ustanove, kot so Aucklandski muzej vojnega spomina, Muzej transporta in tehnike, Aucklandska umetnostna galerija Toi o Tāmaki. Njegove arhitekturne znamenitosti so Pristaniški most, mestno hišo, stavba trajektnega terminala in stolp Sky Tower, ki je najvišji stolp in najvišja stavba na južni polobli.[14] Mesto oskrbuje Aucklandsko letališče, ki ga na mesec obiščeta približno 2 milijona potnikov. Čeprav gre za eno najdražjih mest na svetu,[15] je Auckland prepoznan kot eno najprijetnejših mest za bivanje, leta 2019 na tretjem mestu po Mercerjevi anketi kakovosti življenja in na prvem mestu po oceni Global Liveability Ranking revije The Economist.[16][17][18]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Ihaka, James (13 October 2006). "Punters love City of Sails - National - NZ Herald News". The New Zealand Herald. Arhivirano iz spletišča dne 29 September 2007. Pridobljeno 20 May 2017.
  2. ↑ Rawlings-Way, Charles; Atkinson, Brett (2010). New Zealand (15th izd.). Footscray, Vic.: Lonely Planet. str. 125. ISBN 978-1742203645. Arhivirano iz spletišča dne 4 July 2021. Pridobljeno 6 October 2020.
  3. ↑ 3,0 3,1 "Subnational population estimates (RC, SA2), by age and sex, at 30 June 1996-2022 (2022 boundaries)". Statistics New Zealand. Pridobljeno 25 October 2022. (regional councils); "Subnational population estimates (TA, SA2), by age and sex, at 30 June 1996-2022 (2022 boundaries)". Statistics New Zealand. Pridobljeno 25 October 2022. (territorial authorities); "Subnational population estimates (urban rural), by age and sex, at 30 June 1996-2022 (2022 boundaries)". Statistics New Zealand. Pridobljeno 25 October 2022. (urban areas)
  4. ↑ 4,0 4,1 "Quarterly Economic Monitor | Auckland | Gross domestic product". Pridobljeno 1 July 2022.
  5. ↑ "Population density: are we talking about the same thing?" (PDF). Monitoring Research Quarterly. 4 (1): 4. March 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 22 February 2014.
  6. ↑ Deverson, Tony; Kennedy, Graeme, ur. (2005). "Auckland". The New Zealand Oxford Dictionary. Oxford University Press. doi:10.1093/acref/9780195584516.001.0001. ISBN 978-0-19-558451-6. Pridobljeno 21 November 2022.
  7. ↑ "New Zealand's population reflects growing diversity | Stats NZ". www.stats.govt.nz. Pridobljeno 17 November 2021.
  8. ↑ "Auckland and around". Rough Guide to New Zealand, Fifth Edition. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27 February 2008. Pridobljeno 16 February 2010.
  9. ↑ "About Auckland". The Auckland Plan 2050. Arhivirano iz spletišča dne 17 January 2019. Pridobljeno 3 January 2019.
  10. ↑ Ferdinand von Hochstetter (1867). New Zealand. str. 243. Arhivirano iz spletišča dne 12 January 2009. Pridobljeno 19 June 2008.
  11. ↑ Margaret McClure, Auckland region, http://www.TeAra.govt.nz/en/auckland-region Arhivirano 5 November 2013 na Wayback Machine.
  12. ↑ Council, Auckland. "Our cultural heritage". Auckland Council (v angleščina). Pridobljeno 29 March 2022.
  13. ↑ Isaac, Claire (12 August 2018). "72 hours immersed in Auckland's art scene". Traveller (v avstralska angleščina). Pridobljeno 29 March 2022.
  14. ↑ "Tallest building in southern hemisphere approved". ABC News (v avstralska angleščina). 18 March 2013. Pridobljeno 4 May 2022.
  15. ↑ "Auckland among world's most expensive cities". The New Zealand Herald (v angleščina). 31 December 2016. Arhivirano iz spletišča dne 28 August 2017. Pridobljeno 29 August 2017.
  16. ↑ "Global Liveability Index 2021". The Economist. Arhivirano iz spletišča dne 9 June 2021. Pridobljeno 9 June 2021.
  17. ↑ "Best UK cities revealed in Mercer's quality of life rankings for 2019". Evening Standard (v angleščina). 13 March 2019. Arhivirano iz spletišča dne 30 May 2019. Pridobljeno 31 May 2019.
  18. ↑ "Quality of Living City Ranking". Mercer. 2019. Arhivirano iz spletišča dne 18 April 2018. Pridobljeno 31 May 2019.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Auckland&oldid=5867290«