Pilon (stavbarstvo)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Tempelj boginje Izis - prvi pilon, File, Egipt

Pilon je grški izraz (grško: πυλών - pylon: portal, glavna vrata, latinsko pila = steber) za monumentalni vhod v egipčanski tempelj (tempeljski vhodni kompleks z bočnima stolpoma) ali mogočna podboja na obeh straneh vrat ali nosilna opornika ali jambora visečega mostu.[1]

Egipčanska arhitektura[uredi | uredi kodo]

Akhet (horizon)
s hieroglifi
N27
Tempelj Karnak, zahodna fasada

Pri templju sestoji iz dveh poševnih stolpov, na katerih je venec, združen z manj poudarjenim nižjim delom, ki zapira vhod med njima. Vhod je običajno na približno polovici višine pilonov.

V stari egipčanski teologiji pilon označuje hieroglif za horizont ali akhet, ki je bila upodobitev dveh hribov »med katerima katerima je sonce vzhajalo in zahajalo«.[2] Zato je igral ključno vlogo v simboliki arhitekture kultnih stavb, ki je bila povezana s krajem za rekreacijo in ponovno rojstvo. Piloni so bili pogosto okrašeni s prizori, ki so poudarjali avtoriteto vladarja, ker je to javna površina kultne stavbe. Na prvem pilonu Izidinega templja v Filah je faraon prikazan kako pobija svoje sovražnike, medtem ko ga Izida, Hor in Hator gledajo. Druge primere pilonov je mogoče videti v Luksorju in Edfuju.

Na vrhu tempeljskih pilonov so se pogosto opravljali rituali za boga Amuna, ki je postal sončni bog Ra. Poleg standardnih vertikalnih utorov na zunanji steni pilona, ki je bila oblikovana kot pola zastave, imajo nekateri piloni tudi notranje stopnice in sobe. Najstarejši ohranjeni piloni pripadajo pogrebnim templjem iz 13. in 12. stoletja pr. n. št. iz dobe Ramzesa. Pred pilonom je običajno stal par obeliskov.

Sodobna arhitektura[uredi | uredi kodo]

Katedrala Elgin, zahodna fasada
Sydney Harbour bridge - severni pilon je na desni strani slike

Tako neoklasicistična kot neoegipčanska arhitektura poznata pilon. Po zgledu starodavnih vhodnih pilonov so v sodobni arhitekturi masivni, pogosto s kiparskim okrasjem opremljeni in spremljajo vrata v zidu ali ograji. Zlasti v arhitekturi baroka in klasicizma so piloni pogosti pri oblikovanju vrat reprezentativnih zgradb.

Boodle club za moške v Londonu je primer klasičnega sloga. V 19. in 20. stoletju so pilon v arhitekturi uporabili za gradnjo mostov. Sydneyjski pristaniški most je eden najbolj znanih primerov.

Leta 1928 je bil pilon zgrajen kot spomenik v spomin razširitvi County Borough v Brightonu. Dva kamnita stolpa, lokalno poznana kot »pilona«, še vedno stojita in sta jasno vidna voznikom na obeh voznih pasovih na A23. Pilon Patcham, stolp, ki leži ob južnem vozišču A23, je zunaj mesta Brighton and Hove in je spomeniško zaščiten. Veliko katedral ima podobno zahodno fasado (primer katedrala Elgin).

Inženirski objekti[uredi | uredi kodo]

V modernem gradbeništvu pilon bodisi podpira v smislu statike samo tlačne sile ali kot okvir, ki prejema pretežno tlačne sile. Prvi so bili razviti okoli leta 1900, zlasti pri modernih mostovih in predstavljajo temelj visečih in kabelskih mostov. Izkušnje pa so se nato prenesle na stavbe. Sprva naj bi obsegale velike konstruktivne površine (strope dvoran), nato pa so se v visokih gradnjah spopadli z velikimi vertikalnimi obremenitvami. Obstajajo konzolne konstrukcije, kjer so nameščeni v tla ali druge uporabne elemente. Danes se piloni uporabljajo na skoraj vseh področjih gradbeništva.

Primeri izvedenih konstrukcij s piloni so Silver Tower v Frankfurtu, Messehalle 2 v Hannovru ali z dvema pilonoma Europahalle v Karlsruheju. Najbolj znan viseči most z do 227 m visokimi piloni je most Golden Gate, San Francisco v Kaliforniji, najstarejši viseči most je leta 1893 odprt Puente de Vizcaya ali Puente Colgante v severni Španiji, istočasno most za pešce in podporna struktura za viseči trajekt čez reko Nervion.

Viri in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Wilfried Koch, Umetnost stavbarstva, MK 1999, str. 468
  2. ^ Wilkinson, op. cit., p.195

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]