Trška gora

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Trška gora

Trška gôra (428 mnm, 45° 50' 42" severno in 15° 11' 38" vzhodno) je hrib pri Novem mestu posut v zidanicami in vinogradi. Ime izhaja iz dejstva, da je spadala k bližnjemu trgu, Novemu mestu (trg -> trška). Lastniki večine posestev so bili namreč Novomeščani. Posest na Trški gori je imel tudi cistercijanski samostan v Stični - podarjena jim je bila ob ustanovitvi samostana leta 1136 od oglejskega patriarha Peregrina. V ustanovni listini se omenjata Willam Wingarten (gre najverjetneje za pristavo in vinski hram) in pa vas Bajnof (iz nem. Weinhof = vinski dvor) - to ime je ohranjeno do danes. Na vrhu stoji romarska cerkev Marijinega rojstva (vsakoletno žegnanje na mali šmaren oz. malo mašo 8. septembra), ki jo je leta 1623 dal postaviti opat stiškega samostana Jakob Reinprecht, poleg nje pa rastejo štiri lipe, najmogočnejša med njimi je z 830 cm v prsnem obsegu tudi najdebelejša dolenjska lipa. Z vrha se odpira lep razgled na Dolenjsko s Krko, Novo mesto in Gorjance. Blizu Trške gore je 605 metrov visoki hrib Turn, ki je najvišja točka med Trdinovim vrhom in Kumom. V bližini sta tudi propadajoči Hmeljniški ter delno obnovljeni Stari grad. Po pobočjih hriba se raztezajo naselja Trška Gora (na južni in jugozahodni strani), Golušnik (na severni strani) in Češnjice (na vzhodni in jugovzhodni strani), nekoliko stran pa naselje Pod Trško goro.

Kot zanimivost, SSKJ navaja:

trškogorec -rca m (o) vino s Trške gore pri Novem mestu: natočiti trškogorca; steklenica trškogorca

Sicer je iz teh krajev znan cviček - cviček s Trške gore omenja že Valvasor.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]